Pogačarjev trop volkov, Rogličev nizozemski vlak in britanski 4x4

Mladi »gorenjski volk« Tadej Pogačar bo branil rumeno majico, ki mu jo bo skušal odvzeti lani drugouvrščeni nekdanji smučarski skakalec Primož Roglič, glavna nevarnost pa bo močno moštvo INEOS Grenadiers. Stavnice pred začetkom tritedenske francoske pentlje največ možnosti pripisujejo slovenskima zvezdnikoma. V povprečju bi za Pogačarjevo (UAE Team Emirates) zmago podvojili vložek, z Rogličevo (Jumbo-Visma) pa potrojili. Za njima sledi četverec britanske ekipe v slogu terenskega vozila Grenadier s pogonom na štiri kolesa, po katerem je moštvo dobilo ime pred slabim letom dni.

Glavna štiri kolesja vsestranskega pogona v lovu na rumeno majico sestavljajo Valižan Geraint Thomas, Ekvadorec Richard Carapaz, Avstralec Richie Porte in Anglež Tao Geoghegan Hart. Thomas je že okusil slast zmage na Touru (2018), Carapaz je osvojil Giro (2019) in bil blizu zmagi tudi na lanski Vuelti, kjer je za las slavil Roglič. Je pa Ekvadorec dobil pripravljalno dirko po Švici v družbi številnih dobrih kolesarjev.

Portov labodji spev je bržčas prišel lani s tretjim mestom na Touru, letos pa je po taktično brezhibnem dirkanju britanskega moštva osvojil kriterij Dauphine. Hart je neznanka, a je v vlogi pomočnika na Dauphineju vseeno dirko zaključil med deseterico. Britansko moštvo je zavidljivo pripravljeno na Tour, a močna ekipa ne zagotavlja končnega uspeha, kot uči lanski primer Jumbo-Visme.

»Pogledali smo si obe trasi kronometra. Šele na koncu bomo videli, kako odločilnega pomena bosta, a tam lahko pride do velikih razlik. Veliko smo delali. Občutek je dober, a ko si sam, ne veš, kako hitri so ostali,« napoveduje Roglič, ki mu je na dramatičnem gorskem kronometru rojak Pogačar lani speljal rumeno majico in skupno zmago.
 

Slovenca pustila le drobtinice

V glavnih vlogah sta bila v prvi polovici sezone prav Pogačar in Roglič. Mlajši Slovenec je osvojil tri od štirih večdnevnih dirk. Najprej mu je pripadla »domača« dirka po Združenih arabskih emiratih, nato je v velikem slogu osvojil še preizkušnjo od Tirenskega do Jadranskega morja, pred Tourom pa je slavil še na domači dirki po Sloveniji.

Le dirke po Baskiji ni končal na najvišji stopnički. Po zadnji etapi je po zgrešeni taktiki moštva končal kot tretji. Dirka je pripadla v zadnji etapi sijajnemu Rogliču, ki je za razliko od Pogačarja letos dirkal manj. V zadnjih dveh mesecih se je posvetil izključno pripravam na Tour.



Nazadnje sta se oba Slovenca na cesti srečala na prestižni dirki Liege–Bastogne–Liege 25. aprila. Ardenski spomenik je še drugič postal slovenski, le da je Rogliča na vrhu nasledil Pogačar, ki je v zaključku premagal svetovnega prvaka, Francoza Juliana Alaphilippa (Deceuninck–Quick-Step).

Roglič je imel marca na dlani tudi zmago na dirki Pariz–Nica, a je po dveh padcih in slabši podpori ekipe v zadnji etapi izgubil zmago. Na dirki je osvojil tri etape in zbir zmag v karieri povišal na 52. Pogačar je po zmagi na domači pentlji pri številki 25.
 

Alaphilippe brez podpore, ostali želijo agresivno dirkanje

Čeprav je na stavnicah dokaj visoko tudi Alaphilippe (kvota okoli 25), bi utegnila biti domača pentlja na daljši rok brez prave podpore ekipe na cestah navkreber zanj prevelik zalogaj. Alaphilippe bo sicer glavni kandidat, da v Bretanji, kjer se bo dirka začela z dvema razgibanima etapa, obleče rumeno majico.

Veliko vprašanje je, kako se bo dirkanja lotil španski Movistar. Močno ekipo sestavljajo Alejandro Valverde, Enric Mas, Marc Soler in Miguel Angel Lopez. Največji slabosti moštva bi utegnili biti vožnja na čas ter večkrat dvomljiva taktika kar se tiče kapetanov, kar jih je večkrat oddaljilo od boja za skupno zmago.

Glede na traso si želijo predvsem agresivnega dirkanja navkreber in nekoga, ki bi se tri tedne enakovredno kosal s slovenskim dvojcem ter britansko ekipo. Na svojo priložnost bodo čakali še Britanec Simon Yates (BikeExchange), Nemec Emanuel Buchmann, Nizozemec Wilco Kelderman (oba Bora-hansgrohe), Kolumbijca Nairo Quintana (Arkea Samsic) in Rigoberto Uran (EF Education-Nippo), Jakob Fuglsang (Astana-Premier Tech), Michael Woods (Israel Start-Up Nation), domačin David Gaudu (Groupama-FDJ) in še nekateri drugi.

Britanec Christopher Froome (Israel Start-Up Nation) bi se s peto skupno zmago sicer lahko prebil na vrh večne lestvice zmagovalcev, a je sam poudaril, da bo daleč od prave podobe lovil predvsem etapno zmago.
 

Šprinterska poslastica za zeleno majico

Tudi v boju za majico najboljšega po številu točk se obeta zanimiv boj. Na Touru bo osmo zeleno majico lovil Slovak Peter Sagan (Bora-Hansgrohe), a bo imel ob tem zelo močno konkurenco. Tu so predvsem Avstralec Caleb Ewan (Lotto Soudal), Francoz Arnaud Demare (Groupama-FDJ) ter Nizozemec Mathieu van der Poel (Alpecin-Fenix) in njegov moštveni kolega Tim Merlier.

Slovenski kolesar Luka Mezgec bo skušal do čim boljših izhodišč pomagati predvsem Avstralcu Michaelu Matthewsu (BikeExchange). Podobno vlogo bo imel tudi državni prvak cestne dirke Matej Mohorič pri Bahrain Victorious. V šprintih v ekipi računajo na Italijana Sonnyja Colbrellija, medtem ko bo imel 26-letni Mohorič v zahtevnejših etapah bolj proste roke.

V dobri formi je letos tudi Britanec Mark Cavendish (Deceuninck-Quick-Step). Na Touru po etapnih zmagah lovi slovitega Eddyja Merckxa (34), za izenačenje tega zbira bi potreboval še štiri zmage, kar pa je v močni konkurenci malo verjetno. Kar se tiče šprinterskih zadolžitev bi lahko bil v ospredju tudi Belgijec Wout Van Aert, če bo dobil proste roke kot siceršnji Rogličev pomočnik.