Olimpijska trasa prinaša možnosti tudi za Slovence

Že nekaj časa je jasno, da bo trasa olimpijske cestne dirke 2024 bolj kot ne ravninska, glede na to, da bo cilj v Parizu. Prireditelji so zdaj objavili podrobnosti trase, ki je vseeno nekoliko bolj zanimiva in ne bo nujno odločena v šprintu, vsaj ne v šprintu glavnine. 

Z 273 kilometri bo dirka najdaljša na OI doslej, na celotni trasi bo 2800 višinskih metrov, kar ni zanemarljivo, a hkrati na takšni razdalji tudi ne kdove kako selektivno. Se pa bo dirka zaključila z vzponom do bazilike Srca Jezusovega na Montmartru, ki je dolg kilometer s 6,5-odstotnim povprečnim naklonom. Skupno bo na moški dirki 10 vzponov v dolžini 22 kilometrov, na ženski pa šest, ženska dirka bo imela 1700 višinskih metrov. 

Bolje od pričakovanj

To je trasa, ki je torej na prvi pogled pisana na kožo Woutu van Aertu in Mathieuju van der Poelu, pa še komu od šprinterjev, ki jim vožnja v klanec ni tuja, na misel hitro pride Danec Mads Pedersen. A bodo noge glede na dolžino dirke v zaključku že zelo utrujene in v kilometru zaključnega vzpona bi tudi Tadej Pogačar znal najti svojo priložnost. 

Če pa bo prišlo do šprinta razredčene glavnine, bo slovenski adut morda lahko Luka Mezgec, čeprav mu ekstremne razdalje načeloma ne ustrezajo. Glede na klasično šprintersko preizkušnjo, ki smo jo pričakovali in ki Sloveniji ne bi vlivala prevelikega upanja na odličje, je današnje razkritje trase vsekakor dobra novica za slovenski tabor. 

Oba kronometra, moški in ženski, bosta dolga 32,4 kilometra in bosta ravninska, za zlato se bodo borili pravi specialisti v vožnji na čas.