Mohorič je grdo padel, Philipsen ponovil zmago

Danes smo spremljali eno najbolj nenavadnih, čudnih etap na Touru. Najprej smo se spraševali, zakaj so kolesarji etapo začeli tako počasi in brez enega samega napada po koncu zaprte vožnje v Daxu. 

Potem pa smo komaj čakali zaključek na avtomobilskemu dirkališču v Nogaru, ki naj bi bil eden izmed najbolj varnih sprinterskih zaključkov nasploh v zgodovini Toura. Kolesarji so šele drugič v zgodovini te dirke imeli cilj na podobnem prizorišču.

Edini resni napad sta izvedla Benoit Cosnefroy (AG2R Citroen) in Anthony Delaplace (Arkea Samsic), 80 kilometrov pred ciljem, vendar se je videlo, da njun napad ne bo obrodil sadov v cilju. Ujeli so ju 25 kilometrov pred ciljem. Potem smo samo še čakali zadnje tri kilometre, ki so bili speljani po znanem dirkališču Paula Armagnaca.

Zgodilo se je spet nepričakovano. Bolj, ko je bila cesta široka in varna, več padcev se je zgodilo. Najprej je trdoto asfalta čutil evropski prvak Fabio Jakobsen (Soudal Quick Step), kmalu za njim tudi Matej Mohorič (Bahrain-Victorious) in Luis Leon Sanchez  (Astana Qazasqtan), ki je zlomil ključnico in je odstopil z letošnje dirke. Luka Mezgec (Jayco Alula) je ostal brez Groenewegna, zato je sprintal brez njega in zasedel 8. mesto. Mohorič je hitro po padcu ostal in nadaljeval do cilja, upamo, da jo je odnesel samo z odrgnjeno kožo, da ne bo nič hujšega.

Mark Cavendish (Astana Qazasqtan) je bil blizu svoje 35. zmage na Touru, a je bil sprint tako kaotičen, da tudi tokrat sreča ni bila na njegovi strani. V takih sprintih pa ima sreča kar veliko vlogo, trdijo sprinterji. 

V zaključku je bil Phil Bauhaus (Bahrain Victorious) spet zelo blizu zmagi, vendar sta ga tokrat prehitela Caleb Ewan (Lotto Dstny) in Jasper Philipsen (Alpecin-Deceuninck).

Kot je v cilju rekel Mathieu van der Poel, zaključek na dirkališču, kot kaže, ni nič bolj varen od tistih na mestnih ulicah. Danes je bilo jasno videti, da so bile celo etapo vse misli usmerjene v zadnje tri kilometre, kjer je sledil brezkompromisen sprinterski obračun, v katerem so »padale glave.« 

Včerajšnja in današnja etapa sta bili uvodnik v jutrišnjo in pojutrišnjo gorsko etapo v Pirenejih. Zato lahko vsem kolesarjem, razen sprinterjem in njihovim pomočnikom, damo opravičilo za današnjo regeneracijsko vožnjo na 4. etapi. Povprečna hitrost cele ravninske etape na kateri je večino kilometrov veter pihal v hrbet, je bila komaj 40 km/h!

Med desetrico ni prišlo do sprememb, Tadej Pogačar je na drugem mestu, Adam Yates, še vedno v rumeni majici.

***

Spremljali smo v živo

 

17:54
Prvih 5 v 4. etapi:
1. Jasper Philipsen (Alpecin-Deceuninck)
2. Caleb Ewan (Lotto Dstny)
3. Phil Bauhaus (Bahrain-Victorious)
4. Bryan Coquard (Cofidis)
5. Mark Cavendish (Astana Qazasqtan)

17:52
Luka Mezgec je bil 8. Lepši, varnejši kot je zaključek, več je padcev, lahko rečemo zdaj, ko so vsi v cilju. 

17:48
Jasper Philipsen je zmagal! Ponovil včerajšnjo zmago. V zadnjih metrih so se padci kar vrstili.

17:45
Zadnji trije kilometri so speljani avtomobilskemu dirkališču, tako da bodo sprinterji imeli na voljo zelo široko in varno cesto. Danes ne bo pritožb s strani sprinterjev, danes imajo maksimalne pogoje za najhitrejši sprint v zgodovini Toura.

17:41
Sprinterske ekipe se že razporejajo. Alpecin-Deceuninck, Jumbo-Visma, Lotto-Dstny, Bahrain-Victorious, Bora-Hansgrohe, Lidl-Trek in DSM, skladno sodelujejo na izmenjavah v ospredju glavnine. Matej Mohorič in Luka Mezgec bosta tudi danes imela težko delo. 

17:38
Samo še 10 km do cilja, 7 km do dirkališča, kjer bo zaključek danes izredno čudne etape.

17:33
Favoriti za današnjo zmago so: Jasper Philipsen, Fabio Jakobsen, Dylan Groenewegen, Phil Bauhaus, Mark Cavendish, Wout van Aert, Caleb Ewan, Mads Pedersen, Alexander Kristoff, Biniam Girmay, Jordi Meeus ... Še 15 km do zgodovinskega obračuna!

17:28
Letošnji Tour je zadnji v karieri Marka Cavendisha, prav tako zadnji za Petra Sagana.

17:24
Nekateri sprinterji so včeraj v cilju 3. etape bentili nad vožnjo zmagovalca Philipsena, češ da je preveč vijugal po cesti v zadnjih dvestotih metrih. Danes je cilj na avtomobilskem dirkališču, zadnjih 700 m je čista ravnina. Cesta je široka in povsem ravna, zato bomo danes zagotovo enemu naj sprintu nasploh v zgodovini Toura. 

17:18
Ubežnika sta ujeta!

17:14
Kolesarji so prečkali edini današnji klanec, Cote de Demu, ki je dolg dva kilometra, s povprečnim 3,5-odstotnim naklonom. 28 km pred ciljem, ubežnika imata 18 sekund prednosti.

17:08

17:05
Ubežnika Benoit Cosnefroy (AG2R Citroen) in Anthony Delaplace (Arkea Samsic) imata samo še 25 sekund prednosti 33 km pred ciljem. Povprečna hitrost na dirki je 39 km/h. 

17:00
Mark Cavendish in Eddy Merckx sta dosegla po 34 etapnih zmag na Touru! Če danes zmaga Mark ... 

16:55
Na celotni trasi sta samo en leteči in en gorski cilj četrte kategorije. Dirka bo danes zavila proč od atlantske obale proti vzhodu do Vic-Fezensaca. Sledilo bo 40 valovitih kilometrov vse do edinega klanca Cote de Demu, ki je dolg dva kilometra, s povprečnim 3,5-odstotnim naklonom. Klanec, ki je komaj vreden omembe. 

Na dirkališču Paula Armagnaca so zmagovala znana avtomobilistična imena, kot sta Alain Prost in Jean Alesi, a tudi kolesarji, Eddy Merckx je tu zmagal na dirki Criterium des As leta 1974, medtem ko je Tom Scully leta 2017 zmagal na etapi dirke Route du Sud.

16:50

16:45
50 km pred ciljem sta Benoit Cosnefroy (AG2R Citroen) in Anthony Delaplace (Arkea Samsic) 50 sekund pred glavnino. 

16:40
Običajno se pred vsako etapo Toura po trasi zapelje 12-kilometrska karavana sponzorjev, ki imajo preprost cilj: gledalcem ob progi razdeliti na kupe darilc in ustvariti pri tem čim večjo zabavo. Sestavlja jo med 160 in 170 vozil, kolona pa je lahko dolga tudi 12 kilometrov in se po progi premika cele 4 ure. Ta cirkus na kolesih se na pot vedno odpravi točno 2 uri pred štartom dirke. Ekipa Škoda vsak dan podari več kot 30 tisoč čepic in majic, kar je več kot 600 tisoč skozi vso dirko. Celotna karavana pa v tem času podari neverjetnih 14 milijonov daril!

16:35
Dirkači na Touru morajo vsak dan dirke popiti do 10 litrov tekočine. Med samim kolesarjenjem morajo popiti približno 2 bidona ali 500-1000 ml tekočine na uro. Ekipe ponavadi merijo, kako se potijo posamezni kolesarji, zato vedo natančno, koliko tekočine in elektrolitov morajo nadomestiti pri posameznem športniku. Upoštevati morajo tudi vreme in vzpone na trasi, saj nadmorska višina poveča potenje in izgubo tekočin. 

16:30
Francoza bežita, vendar je obema jasno, da bo to jalov beg. Še vedno sta minuto oddaljena od glavnine, 58 km pred ciljem.

16:25

16:20
Ubežnika imata še vedno samo minuto prednosti, 65 km pred ciljem.

16:15
Vsak liter potu vsebuje okoli 900 mg natrija, 1 mg magnezija, 300 mg kalija in 15 mg kalcija. Dobra hidracijska strategija poskrbi za nadomestitev vseh teh elektrolitov, zraven pa kolesarju zagotovi zadostno količino tekočine in še nekaj kalorij. Vsebina določenega bidona je precej odvisna od vremena, vrste etape in kolesarjeve fiziologije. Uporabljajo pa se trije osnovni tipi športnih napitkov:

1. Hipertonični napitki: ti imajo najvišjo koncentracijo sladkorjev (10 % in več) in se uporabljajo predvsem za regeneracijo. Presnavljajo se relativno počasi, zato niso primerni za uživanje na kolesu, saj bi morali kolesarji upočasniti ali pa bi bili deležni težav s prebavo. Večinoma jih kolesarji dobijo v obliki sadnih sokov na avtobusu, ki jih po etapi vozi v hotel.

2. Izotonični napitki: te pijače imajo podobno koncentracijo sladkorjev (6-8 %) kot kri, kar pomeni, da se hitro absorbirajo, kolesarju pa hkrati zagotovijo precej goriva. Ta tip športnih pijač se večinoma uporablja na ravninskih etapah, ko kolesarjem ni potrebno iz sebe iztisniti maksimuma.

3. Hipotonične pijače: imajo najnižjo koncentracijo sladkorjev (1-4 %), a omogočajo najhitrejšo hidracijo. Pogosto jih uporabljajo ob zelo vročih dneh, tako da lahko kolesarji popijejo več, ne da bi imeli zaradi prevelike količine ogljikovih hidratov kakšne presnovne težave.

16:09
Kako pa je s pijačo na Touru?

Hidriranost vpliva na regeneracijo in sposobnosti na kolesu. In ker morajo kolesarji na Tour de France dan za dnem tekmovati na vrhuncu svojih zmogljivosti, je ključno, da so ustrezno hidrirani. Kako je bilo s tem nekoč in kako je danes?

Do 60-ih let minulega stoletja je bil alkohol v vzdržljivostnem kolesarstvu nekaj običajnega. Kolesarji so pili tako pivo kot vino in šampanjec, in to tako zaradi hidracije kot za zabavo. Zmagovalec Tour de France leta 1904 Henri Cornet je tako vsak dan popil 11 litrov vroče čokolade, 4 litre čaja in šampanjec. Morda se to danes, ko so etape dolge po 5 ur, zdi noro, vendar je treba vedeti, da so tedaj kolesarji morali preživeti na kolesu po 18 ur na dan!

Pivo na vašo hidriranost res ne bo slabo vplivalo, a obstajajo bolj učinkoviti načini za doseganje tega cilja. Ekipe imajo glede vnosa alkohola danes izjemno stroga pravila. »Med Tourom nič, pa tudi v tednih pred tem ne,« je odločna Judith Haudum, nutricionistka pri ekipi BMC. »Morda lahko v primeru, da zmagaš etapo ali imaš rumeno majico, pri večerji spiješ kozarček vina.«

16:02
Da, da, beg je Francozoma uspel. Benoit Cosnefroy (AG2R Citroen) in Anthony Delaplace (Arkea Samsic) imata že minuto prednosti! 

15:59
85 km pred ciljem je prišlo do drugega napada na današnji etapi. Kaže, da se je šele zdaj začela dirka. Kako bo reagiral peloton? Francoza sta napadla.

15:56
Philipsen je zmagovalec na edinem letečem cilju in jutri bo dirkal v zeleni majici.

15:55
12:00 - 17:00 gorivo na kolesu
Ravninske etape, kjer so kolesarji veliko časa v pelotonu, ne zahtevajo veliko dodatnih ogljikovih hidratov, zahtevne gorske etape pa. Kolesarji tedaj ponavadi zaužijejo mešanico prave hrane in želejev, da bi tako vase vnesli okoli 60-90 g ogljikovih hidratov na uro.
Dve riževi ploščici, rogljiček z marmelado in šunko, 6 energetskih ploščic, 2 izotonočna gela, 2 pločevinki kokakole, 6 bidonov elektrolitične pijače.

17:00 regeneracija
Regeneracija se začne v trenutku, ko kolesar stopi s kolesa. Ponavadi še isti trenutek dobi v roko pijačo, jedo pa na avtobusu. Ključno je, da z dovolj veliko količino ogljikovih hidratov zapolnijo svoje glikogenske rezerve, in da dobijo dovolj proteinov, da se začno obnavljati mišice. To je primer, kaj bi lahko kolesar zaužil v prvih dveh urah po etapi.
Regeneracijska pijača, sendvič s piščancem, riževa ploščica, 500 ml suti iz sadja in zelenjave, 2 kavi.

20:00 obilna večerja
Zvečer pojedo kolesarji veliko raznobarvne zelenjave in težje proteinske hrane, da poskrbijo za prehrambne osnove, ki sicer upočasnijo prebavo in zato zanje med dnevom ni časa. Velik goveji zrezek, 150 g testenin, lonček jogurta, 500 ml zelenjavnega soka ali velika solata, 2 kavi.

23:00 prigrizek pred spanjem
Tudi po koncu etape kolesarjevo telo kuri velike količine energije. Zato morajo za vnos hrane poskrbeti tudi pozno zvečer. V igri so lahko prebavljivi ogljikovi hidrati, ki skrbijo za to, da so glikogenske rezerve polne. Jogurt z žitaricami, pest oreškov, sadež.

15:50
Kaj jejo kolesarji na Touru?
09:00 obilen zajtrk
Kolesarji se morajo regenerirati po prejšnji etapi in se hkrati napolniti z gorivom za prihajajočo etapo, zato je njihov zajtrk ponavadi zelo obilen. Užiti morajo veliko ogljikovih hidratov, ki se počasi presnavljajo, kvalitetnih proteinov, nekaj zdravih maščob, a nič pretežkega.

Zajtrk sestavljajo skodela ovsenih kosmičev z oreški, velika omleta, trije sendviči s sirom in šunko, 100 g testenin, lonček jogurta, 500 ml sadni smuti, kozarec jabolčnega soka, kava.

10:30 prigrizek pred dirko
Ker se etapa začne ob 12. uri, imajo kolesarji možnost, da se na avtobusu med vožnjo na štart še malo okrepčajo.

Ta prigrizek vsebuje kos sadja, nekaj energetskih ploščic, veliko vode in seveda še eno kavo.

15:45
Kaj jejo kolesarji na Touru?

Včasih so pojedli veliko kruha in testenin, a danes ni več tako. Čeprav kolesar v 21 dneh dirke pokuri okoli 140 tisoč kalorij, mora njegova prehrana ostati raznolika in polna kvalitetnih hranil. Vsak dan kolesarji porabijo okoli 5000-8000 kalorij, odvisno od zahtevnosti etape. To je okoli 2-do 3-krat več kot v enem dnevu pokuri povprečen kolesar.

15:40
Povprečna hitrost na 4. etapi je borih 37 km/h! Ne, ne gre za gorsko etapo, gre za najbolj ravno na letošnjem Touru. Res nenavadno. Približujejo se edinemu letečemu cilju, ubežnikov še ni, na voljo je 20 točk, kaže, da bomo videli ogorčen šprint glavnine. Zakaj ogorčen? Philipsen lahko iz zelene majice sleče Lafaya. Lafay ni klasični sprinter, zato je včeraj napadel že nekaj km pred letečim ciljem. 

15:35

15:30
Najuspešnejši nosilci zelene majice: Peter Sagan - 7 x (2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2018, 2019). Erik Zabel - 6 x (1996,1997, 1998, 1999, 2000, 2001). Sean Kelly - 4 x (1982, 1983, 1985, 1989).

Za zeleno majico, ki je druga najstarejša majica na Touru, so se kolesarji sicer prvič borili leta 1953. Prvi nosilec je bil Švicar Fritz Schär. Zakaj pa je ta majica ravno zelena? Zato, ker je bil njen prvi sponzor, podjetje La Belle Jardiniere, proizvajalec kosilnic za travo! Njihova zaščitna barva je bila pač zelena.

 

15:25
Belgijci so samo potipali puls tekmecem, na Touru spet izletniško kolesarjenje. 105 km pred ciljem, ubežnikov ni, niti pogumnih napadalcev ni.

15:20

15:15
Dirka po Franciji je dirka vseh dirk, zato je jasno, da tu predstavijo vse najnovejše, kar premore kolesarska industrija. Zanimanje za dirko s tem doseže še večje število navijačev, potencialnih kupcev kolesarske opreme.

Poudariti moramo, da morajo imeti ekipe v svetovni seriji po pravilih Svetovne kolesarske zveze samo tisto opremo, ki jo je mogoče kupiti v običajnih kolesarskih trgovinah. Torej kolesarji ne smejo dirkati s prototipi ali kosi opreme, ki so izdelani samo zanje.

15:09
Kot je simbol Toura rdeči avto, trume navijačev ob progi ali cilj na Elizejskih poljanah, tako so zanj značilne rumena, pikčasta, bela in zelena majica, za katere se borijo kolesarji. Čast, da nosi tako zelo želeno rumeno majico, pripada najboljšemu kolesarju v skupni razvrstitvi.

Pikčasto nosi najboljši hribolazec, tisti, ki nabere največ točk na posebej označenih gorskih ciljih. Belo obleče najboljši mladi kolesar, ki še ni dopolnil 25 let, zeleno pa najboljši šprinter, torej najhitrejši na posebej označenih letečih ciljih. Škoda je letos sponzor zelene majice že sedmo leto zapored. Še zanimivost: med leti 2004 in 2014 je bila Škoda tudi sponzor bele majice za najboljšega mladega kolesarja. 

Ko govorimo o Škoda zeleni majici, seveda ne moremo mimo Petra Sagana, ki jo je prvič osvojil leta 2012. Leta 2018 je dosegel svojevrsten mejnik: v zeleni majici je preživel okroglih sto dni! Leto kasneje je zeleno majico osvojil še sedmič in s tem postavil svetovni rekord. Poleg tega ima Sagan tudi 16 etapnih zmag na Touru. 

15:05
Wout van Aert je sam povečal hitrost na 60 km/h! Sledilo mu je nekaj Belgijcev. Trenutno so spet csi skupaj, 115 km pred ciljem.

15:00
Opala! Belgijci iz štirih ekip so napadli, glavnina se je v trenutku raztrgala na več skupinic! Izletniški tempo je končan.

14:55

14:50
Le eno vozilo lahko vozi pred kolesarji na štartu Tour de France in prečka ciljno črto skupaj z njimi. Ta posebna čast pripada slavnemu uradnemu rdečemu avtomobilu - mobilnemu komandnemu centru Le Toura. Tri tedne to vozilo, polepljeno s sponzorskimi logotipi in posebnimi dodatki, gosti direktorja dirke Christiana Prudhomma. 

Vse od leta 2015 je bil zaščitni znak najbolj znane in najbolj zahtevne kolesarske dirke na svetu Škoda Superb v posebni Corrida rdeči barvi, v letu 2020 prvič v priključnohibridni izvedbi iV. Na nekaj etapah ga je tedaj zamenjal čisto električni Enyaq iV, ki je imel večjo vlogo v letu 2021, enako je tudi letos.

Vsako jutro dirke se Prudhomme kljub svojim 190 cm udobno namesti na zadnjem sedežu, se osveži s pijačo iz majhnega hladilnika ob komandni konzoli ter prek radijske zveze pokliče svoje pomočnike in nadzornike ter preveri, kakšno je stanje na dirki. Ko je vse pripravljeno, da zeleno luč za začetek etape ter vodi peloton, ko oddirja proti cilju. Posebej za ta avto izdelana pomična steklena streha ni le lepotni dodatek - direktor dirke jo odpre, ko na začetku vsake etape z belo zastavico označi začetek tekmovanja.  »Obožujem ta avto,« pravi Prudhomme, »fantastičen je. Gilles Maignan, moj voznik, ima 190 cm, tako kot jaz, pa lahko še vedno zadaj sedim zelo udobno. Brez težav celo prekrižam noge!«

Prudhomme mora ves čas sporočati navodila in prejemati informacije, komunicirati s štabi ekip, organizirati promet okoli pelotona in ostati v stiku z nadzorniki in drugimi vozili Toura, zato je med sprednjima sedežema nameščena komunikacijska konzola. S pomočjo šestih strešnih anten, nekaj mikrofonov in štirih radijskih kanalov Prudhomme nadzoruje celotno dirko. Tu je še ena posebost: modificirana troblja. S pritiskom na majhno stikalo ob volanu lahko rdeči direktorjev avto s posebnim prepoznavnim zvokom pozdravi tekmovalce in gledalce dirke.

 

14:45
Jutri in pojutrišnjem bo karavana že v Pirenejih, verjetno je to edini razlog, da so kolesarji danes tako počasni. Še vedno nihče ne napada, peloton je strnjen, 127 km pred ciljem, povprečna hitrost je še vedno 37 km/h!

14:40
Tako je bilo na včerajšnji etapi:

Takih sprintov glavnine ne moremo videti na nobeni drugi dirki kot pa na Touru. Tudi letošnji prvi sprinterski obračun je postregel s pravo dramo v ospredju. Pomočniki so se prerivali za vsak meter asfalta v Bayonnu, da bi svoje sprinterje spravili v najboljši položaj za ciljni obračun.

Med najbolj delovnima sta bila tudi Slovenca Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ki je garal za Phila Bauhausa in seveda Luka Mezgec (Jayco Alula), ki je pot utiral Dylanu Groenewegnu. Uspešnejši je bil Mohorič, kajti njegov varovanec je zaostal le za zmagovalcem Philipsenom, Groenewegen je pristal na 8. mestu. 

14:35

14:33
Vsaka ekipa ima vozila, ki sledijo pelotonu. Prevažajo mehanike, zdravnike, hrano, pijačo, rezervna kolesa in opremo. Vrstni red avtomobilov posameznih ekip je podvržen strogi hierarhiji, ki jo določijo organizatorji dirke glede na uvrstitev vodilnega kolesarja ekipe.

Vrstni red se pred začetkom vsake etape posodobi. Seveda pa je položaj vozila v pelotonu izjemnega pomena. Bliže ko je avtomobil čelu dirke, hitreje lahko pride do kolesarja, ki se znajde v težavah. Najbolj kritični so makadamski in gorski deli etap, ki najpogosteje razbijejo glavnino, ekipni avtomobili pa se morajo odločiti, kateri kolesarji najbolj potrebujejo njihovo pomoč. 

Ko dobi ekipno vozilo klic na pomoč, mora prek radijske zveze prositi direktorja Christiana Prudhomma za dovoljenje, da zapusti svoje mesto in pohiti k vozniku, ki ga potrebuje. Kar je ob vseh ostalih vozilih, motociklih, kolesarjih in gledalcih precej zahteven podvig. 

To je tudi razlog, zakaj so takorekoč vsi vozniki nekdanji profesionalni kolesarji, saj le-ti razumejo peloton. Primer: v primeru vetra v bok tak voznik ve, kako se bodo razporedili kolesarji, in se temu prilagodi. »To je izčrpljujoče, a ne smeš izgubiti pozornosti,« je povedal Stephen Roche, nekdanji irski kolesarski velikan, ki je vozil Škoda VIP avtomobil na Touru leta 2014.

To so vozila organizatorjev, s katerimi prevažajo VIP goste in novinarje, ki imajo tako prvovrstno priložnost uživati v atmosferi in dogajanju.

14:26
Še vedno je cela glavnina strnjena, še vedno nihče ne napada, do cilja je 140 km. Povprečna hitrost je 37 km/h! Veter pa še vedno piha v hrbet pelotona.

14:21
Rumena Mavic podporna vozila (model Superb) so ves čas pripravljena na pomoč kolesarjem v težavah. V njih so mehaniki, ki lahko takoj priskočijo na pomoč v primeru okvare, jim ponudijo nadomestno kolo ali okrepčila. Rumeni angel je tako denimo rešil Jensa Voigta leta 2010, Chrisa Frooma leta 2016 in Rigoberta Urana leta 2017. Vsi so se znašli v enakih okoliščinah: s poškodovanim kolesom, vozilom ekipe daleč proč ter ciljno črto čisto blizu. Lahko bi bilo vsega konec, če ne bi na pomoč priskočil nevtralni Mavic podporni avtomobil in omogočil, da so vsi trije kolesarji uspešno končali etapo. 

Vsak Mavic avtomobil ima na strehi 6 koles različnih znamk in velikosti. Gre za kolesarski servis na štirih kolesih z vsemi mogočimi rezervnimi deli in izkušenim serviserjem na zadnji klopi. Eden od avtomobilov je vedno nekje blizu direktorjevega rdečega avtomobila, na njem pa so tri kolesa, posebej prirejena za vodilne tri kolesarje v skupnem seštevku.

14:16
Letošnji Tour se ne drži ustaljenega voznega reda, na uvodnih baskovskih etapah so prišli na vrsto kandidati za končno zmago, med katerimi je največ pokazal Tadej Pogačar (UAE), ob prihodu karavane v Francijo so prvo priložnost dobili šprinterji. Njihovo prvo bitko je dobil Jasper Philipsen (Alpecin Deceuninck).

Slovo od španskega dela Baskije je bilo precej manj eksplozivno kot nepozabna dneva v Bilbau in San Sebastianu, v katerih smo videli prve iskrice med Pogačarjem in lanskim zmagovalcem Toura Jonasom Vingegaardom (Jumbo Visma). Ob tako intenzivnem nadaljevanju bi bržkone le redkokdo videl cilj v Parizu 23. t. m. V karavani so v 3.etapi potegnili ročno zavoro in si privoščili uspavanko na 193,5 km dolgi poti do Bayonna v francoski Baskiji, katerega najslavnejši športni sin je Didier Deschamps, ki je s francosko nogometno vrsto osvojil naslov svetovnega prvaka kot igralec (1998) in selektor (2018).

14:12
Že 30 km 4. etape poteka, ubežnikov še ni pred glavnino. Nihče niti ne poskuša z napadi. 

14:08
Tour de France ni samo planetarni kolesarski dogodek, ampak je tudi izjemna turistična dogodivščina, ki vsako leto pritegne na milijone navijačev. Za zasloni ali v živo so velikanske pozornosti deležni tudi kraji, skozi katere je speljana proga. Kolesarstvo in turizem pedalirata z roko v roki.

Letošnja že 110. dirka po Franciji se je začela v španski Baskiji in se bo tradicionalno zaključila v Parizu, vmes bodo kolesarski dirkači Francijo prečili nekako po sredini čez pet gorskih verig: od Pirenejev in Centralnega masiva do gorovja Jura, potem še Alpe in Vogeze. Konci, po katerih bodo tri tedne neutrudljivo gonili tokrat, so kot po navadi sladokusni, obiskovalcem ob progi se ponujajo izjemni razgledi vseh vrst. Francija je pač zakladnica starega in novega, španska Baskija, od koder je kolesarska karavana krenila, pa tudi. Nazadnje so se iz Španije pognali leta 1992, ko so prav tako startali v Baskiji, v San Sebastianu.  

   

14:05
In kaj pravi direktor dirke po Franciji Christian Prudhomme o Tadeju Pogačarju in Jonasu Vingegaardu: »Tadej Pogačar je zame kolesar, kot ga svet še ni videl. On je dvakrat zmagal na Touru, ko je bil star 20 in 21 let. Pri teh letih veliki Eddy Merckx Toura še vozil ni! Moram še kaj povedati? Jonas Vingegaard je fenomen brez primere. Iz popolnega amaterja je prišel do zmage na Touru! To je neverjetno, pravzaprav. Oba sta zgodbi zase, in če letos zmaga nekdo tretji, bo to senzacija.«

14:00
O tem govorimo ...

13:58
Kaže, da so kolesarje prve tri etape izčrpale in so se zato danes odločili za regeneracijski začetek. Še vedno nihče ne napada, povprečna hitrost je 36 km/h! Vsem se zdi čudno, zakaj nihče ne napada ...

13:55
Električni Enyaq iV v rdeči Corrida barvi je mobilni komandni center direktorja dirke Christiana Prudhomma: »Rdeča Škoda številka 1 je med Tourom več kot le avtomobil. Je kontrolni stolp, pisarna in cenjen prijatelj, ki mu popolnoma zaupam. Veseli me, da sodelujemo s tako zanesljivim, učinkovitim in dinamičnem partnerjem.«

13:49
No, bil je samo bežni poskus ... 

13:47
No, končno se je zgodil napad! 

13:45
Na vsakem Touru sodeluje okoli 250 vozil znamke Škoda. Gre predvsem za modela Superb in Octavia, vidnejšo vlogo pa dobiva tudi čisto električni Enyaq iV. Vsak avtomobil prevozi okoli 11 tisoč kilometrov. Skupaj torej prevozijo skoraj 2,8 milijona kilometrov! Za volanom je približno 300 voznikov, za brezhibnost avtomobilov pa skrbi 60 mehanikov!

Ko bodo kolesarji prečkali ciljno črto na Elizejskih poljanah, si zaslužijo vse naše spoštovanje, ne pozabimo pa niti na tiste v vseh avtomobilih, ki so del karavane. Gre za težko, naporno delo, ki morda ne poteka na očeh javnosti, a je nujno, da lahko v spektaklu Toura uživajo vsi, od tekmovalcev do gledalcev.

13:40
Ste se kdaj vprašali, kaj ima Škoda s kolesarstvom, da že 20 let podpira največjo in najbolj zahtevno kolesarsko dirko, legendarni Le Tour de France?

Odgovor je logičen: pred avtomobili smo izdelovali motocikle, pred motocikli pa kolesa! Res je, ustanovitelja Vaclav Laurin in Vaclav Klement sta leta 1895 v Mladi Boleslav odprla svojo delavnico koles, iz katere se je deset let kasneje pripeljal prvi avtomobil! In ostalo je - zgodovina. V nadaljevanju predstavljamo floto vozil znamke Škoda, ki sodeluje na Touru, na čelu z rdečim direktorjevim avtomobilom, električnim modelom Enyaq iV, ki mu dela družbo tudi rdeči Superb iV.

13:35
No, to se na Touru redko zgodi, da se napadi ne začnejo že pri kilometru 0. Največkrat to vidimo po kraljevski etapi, seveda, če ji sledi tako ravninska, kot je današnja. Nič ne de, zagotovo bo tudi današnja etapa pravi sprinterski praznik.

13:33
Nihče še ni napadel ... Vreme je krasno za kolesarjenje, 23 stopinj Celzija, veter piha z močjo 11 km/h in to v hrbet pelotona.

13:30
Rdeča škoda z direktorjem dirke Prudhommom se je umaknila ... In nihče ni napadel?!? Je to Tour de France? Do cilja je 181 km ...

13:25
Pogi pred startom ...

13:20
Pogačar je tudi danes v beli majici. Njegov moštveni kolega Adam Yates je v rumenem. V pikčasti je Američan Neilson Powless, v zeleni domačin Victor Lafay.

13:15
4. etapa se je začela 2 4,6 km dolgo zaprto vožnjo.
 

***

V četrti etapi se bo Tour končno poslovil od Baskov. Še ena dolga ravninska etapa od zdraviliškega mesta Dax do Nogara. Cilj bo na avtomobilskem dirkališču Paula Armagnaca, znanem tudi kot Circuit de  Nogaro.

Zadnji trije kilometri so speljani prav po tem dirkališču, tako da bodo sprinterji imeli na voljo zelo široko in varno cesto.

Na celotni trasi sta samo en leteči in en gorski cilj četrte kategorije. Dirka bo danes zavila proč od atlantske obale proti vzhodu do Vic-Fezensaca. Sledilo bo 40 valovitih kilometrov vse do edinega klanca Cote de Demu, ki je dolg dva kilometra, s povprečnim 3,5-odstotnim naklonom. Klanec, ki je komaj vreden omembe. 

Na dirkališču Paula Armagnaca so zmagovala znana avtomobilistična imena, kot sta Alain Prost in Jean Alesi, a tudi kolesarji, Eddy Merckx je tu zmagal na dirki Criterium des As leta 1974, medtem ko je Tom Scully leta 2017 zmagal na etapi dirke Route du Sud.

Ubežniki bodo tudi danes zagotovo zelo delavni. Težko verjamemo, da jim bo uspelo v cilj priti pred glavnino, saj imajo sprinterske ekipe prevelik interes za zmago na tako ravni etapi. Favoriti za današnjo zmago so isti kot včeraj: Jasper Philipsen, Fabio Jakobsen, Dylan Groenewegen, Phil Bauhaus, Mark Cavendish, Wout van Aert, Caleb Ewan, Mads Pedersen, Alexander Kristoff, Biniam Girmay, Jordi Meeus ...

V skupnem seštevku prve deseterice se najbrž ne bo nič spremenilo. Tadej Pogačar je trenutno na drugem mestu, med dvojčkoma Adamom in Simonom Yatesom.