Franja, praznik za 100.000 Slovencev

Maraton Franja je bil prvič po letu 2019 spet tridnevni in ne dvodnevni kolesarski festival in temu primerna je bila tudi udeležba, na šest različnih tras se je od petka do nedelje podalo 6.337 kolesarki in kolesarjev. A ta impresivna številka tistih, ki so vrteli pedala, je le delček praznika, ki ni več samo kolesarki. Franja je postala veselica brez primere, ki se je ob cestah od Ljubljane do Kladja in nazaj udeleži 100.000 Slovencev.

Udeleženci Franjinih prireditev smo na trasah občutili nekoliko večjo gnečo kot v minulih letih. Kot običajno je največjo udeležbo privabil družinsko-šolski maraton (2.116), najbolj množična doslej pa je bila sobotna 77-kilometrska Barjanka z uradno 542 udeleženkami in udeleženci in, kot kaže, tudi več deset »padalci«, saj je prirediteljem v cilju zmanjkalo kolajn, čeprav so jih pripravili 600. Te zagate ni bilo pri nedeljskem malem maratonu, čeprav se je na 97 km dolgo traso podalo 1.960 kolesark in kolesarjev, ki so bili lahko navdušeni nad navijaškem vzdušjem, čeprav so ga doživeli le delno.

Največja veselica je bila rezervirana za 1.335 junakinj in junakov, ki so se v prvi letošnji poletni pripeki spopadli s 154-kilometrsko veliko Franjo. Na tej trasi je vedno veselo, letos je bilo še posebej, amaterski in ljubiteljski kolesarji so doživeli navijanje z največjih profesionalnih dirk, ob katerem je skorajda obmolknil vedno zgovorni direktor maratona Franja Gorazd Penko.

Navijači so najboljši organizator

»Udeležba je bila bistveno večja kot lani, a predvsem navijanje je doseglo novo raven. V Logatcu so nam priredili takšno veselico, kot da bi praznovali osamosvojitev. Brez besed sem pri opisu publike, ki je največji organizator naše prireditve. Zapre vsa križišča in dovoze, ljudje navijajo do zadnjega kolesarja in malodane do zadnjega kilometra. V Cerknem, Gameljnah je bilo tudi kot na nacionalni praznik. Slovenci se očitno hitro učijo, kako se navija na največjih dirkah, bilo je enako kot na Giru, Touru ali belgijskih klasikah,« je od zadovoljstva žarel Penko, ki ga je osrečilo tudi poročilo zdravniške službe.

»Tudi to je bilo najboljše doslej. Bilo je nekaj padcev, imeli pa smo samo dva odvoza z rešilcem. Kritična točka bi lahko bilo delovišče med Lukovico in Dragomerjem, vendar je šla karavana tam skozi brez padcev. Kar se tiče tega, je bila to najboljša izvedba Franje. Vse skupaj nam je dobro uspelo,« je bil nad izvedbo 43. maratona Franja navdušen Penko, ki mu je pritrdil tudi stari kolesarski in glasbeni maček, član legendarnih Pankrtov Slavko Colnarič.

Preveč utrujen za pivo

»Kaj takšnega kot letos na škofjeloškem stadionu na Franji še nismo doživeli, bilo je enkratno,« je svojo najljubšo navijaško točko izpostavil Slavc, medtem ko se je oklepal svojega prvega piva v cilju. »Sanjal sem o njem, imel sem tri tedne stroge diete, da sem bila za Franjo čim bolje pripravljen. Izšlo se je, v svoji starostni kategoriji sem slavil tretjo zmago v zadnjih štirih letih. Ko sem prišel v cilj, sem si želel samo pivo, a sem zdaj tako utrujen, da mi ne paše,« se je pridušal najboljši kolesar med bobnarji, ki je v šali prirediteljem Franje predlagal le, naj obrnejo vrstni red razglasitve najboljših.

»Mi ta stari smo na vrsti zadnji, to ni dobro, lahko še kdo umre, preden ga pokličejo na oder,« je pribil Slavc, ki se bo prihodnje leto gotovo vrnil po še eno zmago. Z njim pa 100.000 navijačev in navijačic ter, kot kaže, več kot 7.000 kolesark in kolesarjev.

»Po covidu-19 je bila letošnja številka najvišja, prihodnje leto bo višja in problematičen bo petkov kronometer, ker bo več tujcev, saj številni niso verjeli, da ga bomo priredili, najavljali smo ga že minula leta, a ga ni bilo, zdaj pa se je vrnil. Prihodnje leto bi spet lahko prebili številko 7000,« kot vedno naprej gleda Penko, ki bo prihodnje leto na Franji gostil tudi novinarje, ki se bomo pomerili za naslov najboljših evropskih kolesarjev med sedmo silo.