Z Barjanko pognali maraton Franja

Z današnjo Barjanko se je začel 43. maraton Franja, največja in najstarejša kolesarska prireditev v Sloveniji. Skoraj 600 kolesarjev in kolesark se je ob 8. uri pognalo s Kongresnega trga v Ljubljani na 77-kilometrsko rekreativno kolesarsko preizkušnjo, ki je zaradi izgradnje avtocestnega priključka na Brezovici in adaptacije mostička pri Sinji Gorici potekala po malenkost spremenjeni trasi, pa tudi cilj je bil drugje.

A seveda udeleženci zaradi tega niso bili prav nič prikrajšani in so še vedno lahko brezskrbno uživali v lepotah Ljubljanskega barja.

Proti Igu. FOTO: Mitja Felc

Če so še pred dnevi nekateri z negotovostjo spremljali napoved sobotnega vremena, saj izkušnje iz zadnjih tednov kažejo, da sta bila izmenično na delu tako sonce kakor dež, je bilo danes pravzaprav pravo poletje. Že jutro ni bilo prav nič sveže, proti cilju, ta je bil tokrat v BTC in ne na Kongresnem trgu, pa je že pošteno žgalo.

Spremljevalno vozilo in kolona na Brezovici. FOTO: Mitja Felc

O sedmi izvedbi Barjanke spet lahko govorimo samo o presežnikih. Na drugem postajališču na Jezeru pri Podpeči smo za hip ujeli Gorazda Penka, direktorja Maratona Franja BTC City, ki ni skrival navdušenja, kako se je Barjanka uspešno prijela: »Letos je rekordno število prijavljenih, kar kaže na to, da smo naredili pravo potezo, ko smo pred leti začeli z rekreativno prireditvijo, ki se je lahko udeležijo kolesarji vseh starosti in pripravljenosti.«

To seveda drži kot pribito, saj je bilo spet moč videti od nekaj tisočakov vrednih specialk ali električnih koles, do tistih srednjega cenovnega razreda in vse do običajnih, ki jih sicer ljudje uporabljajo za transport na krajših razdaljah. Le prestave mora imeti, saj, čeprav gre razen enega manjšega vzpona okoli Jezera ves čas po ravnini, se doseže hitrost tudi več kot 30 kilometrov na uro.

Barjanka te dobesedno zasvoji. FOTO: Mitja Felc

Povprečje pa je dobrih 20 kilometrov na uro, tudi zato, ker gre dobršen del trase po makadamu, prav tako množico udeležencev zavira spremljevalno vozilo, saj bi se lahko kdo kaj hitro sicer spozabil, da ne gre za tekmovalno prireditev.

Da je važno sodelovati in ne zmagati, je rdeča nit Barjanke, ki gre po stranpoteh Ljubljanskega barja oziroma šestih občin (Ljubljane, Brezovice, Loga - Dragomerja, Vrhnike, Borovnice, Iga in Škofljice), ki si delijo ta edinstveni del Slovenije. Primerno za staro in mlado, tako sta se Barjanke že tretjič udeležila prijatelja, 10-letni Brin in 11-letni Jaša, letos pa sta na pot pritegnila še 11-letnega Maksa. »Letos gremo vse do cilja,« je z nasmehom pristavil Jašev oče Mirko, saj, kot nam je povedal, je Jaša lani nekaj kilometrov pred ciljem nesrečno padel.

Prvi makadamski odsek. FOTO: Mitja Felc

Ravnina od starta po Tržaški cesti do Loga, kjer se je začel prvi makadamski del, je vsakič bila ravno pravšnja, da se je telo ogrelo in sklepi premigali za preizkušnjo, ki je resda netekmovalna, a je vseeno že zaradi dolžine potrebne nekaj kondicije, moči in predvsem volje. Pet postankov na poti, od tega trije daljši (v Bistri, Jezeru pri Podpeči in Igu) z okrepčilom, so tisto, kar kolesarjenju po Barju da poseben čar. Uživati ob pogledu na naravo in zraven še nekaj dobrega narediti za zdravje.

Ne le sreča z vremenom, tudi rekreacijska kolesarska prireditev je bila spet izpeljana na vrhunski ravni. To je bilo videti in predvsem slišati med komentarji udeležencev. Število prijavljenih na vseh tekmovalnih in netekmovalnih delih maratona Franje pa kaže na to, da so dobri obeti, da bo čez leta kdo nadomestil naši trenutno največji kolesarski zvezdi svetovnega formata Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.

Prijatelji Maks, Brin in Jaša komaj čakajo naslednjo izvedbo. FOTO: Mitja Felc