David Rožman: S kolesarjem moraš biti odkrit

David Rožman je kolesarsko kariero končal leta 2004. Želel je ostati v kolesarstvu in je takoj začel delati kot maser. Sodeloval je s slovensko reprezentanco in slovenskima kluboma Savo in Adrio Mobil. Nato se je leta 2008 preselil v nemško profesionalno ekipo Milram. Ekipa je propadla leta 2010 in začelo se je iskanje novega delodajalca. Rožman ga je našel pri ekipi Sky (danes Ineos), kjer sta zanj dobro besedo zastavila dva kolesarja, ki sta z njim sodelovala pri Milramu, in slovenski mehanik Filip Tišma.

Kaj vse zajema vloga maserja v kolesarski ekipi?

Praktično vse. Masaže in terapije mi vzamejo še najmanj časa, trajajo približno dve uri na dan. Povprečni delovnik maserja pa je 12 do 13 ur. Med naše naloge spada priprava bidonov in vrečk s hrano, ki jih kolesarji potrebujejo med dirko, v sodelovanju z nutricionistom ekipe. Za to sta običajno zadolžena dva maserja, dva pa sta zadolžena, da pripravita hrano za ostalo osebje. Preostali trije ali štirje maserji ostanejo v hotelu in ga pripravijo za prihod ekipe po etapi. Vloge se med maserje razdelijo na sestanku pred dirko. Vsak ima svoje preference, ki jih pri delitvi nalog upoštevajo. Nekateri ne marajo živčnosti dirk in zato raje ostanejo v hotelu, nekaterim pa se to zdi dolgočasno in rajši spremljajo dirko.

David Rožman vodi ekipo maserjev pri Ineosu, najbogatejši kolesarski ekipi na svetu. FOTO: Ineos Grenadiers

Že veliko let delate pri Ineosu (prej Sky). Kako se je vaša vloga čez leta spremenila?

Odkar sem prevzel vlogo vodje maserjev, vse manj sodelujem na dirkah in vse več dela opravim od doma. Ukvarjam se z logistiko, načrtovanjem priprav in uvajanjem novih ljudi. Kot vodja maserjev sem zadolžen za dodeljevanje nalog na dirkah in sem most med ekipo in menedžmentom.

Vemo, da je regeneracija na tritedenskih dirkah zelo pomembna. Kako pomagate kolesarjem pri regeneraciji po etapi?

Kolesarji se po dirki najprej odpravijo na trenažerje in na njih naredijo nekaj intervalov. Med tem jih maserji opremijo z ledenimi jopiči, ki jim znižajo temperaturo. Maser, ki dela na avtobusu, jim ob prihodu nanj odmeri hrano po navodilih nutricionista. Nato jim jo razdeli kot stevardesa na letalu.

Ob prihodu v hotel se začnejo masaže. Letos sem v ekipo za dirko po Franciji vzel osem maserjev, vsak kolesar je dobil svojega. Razlog za to je, da pričakujem več dela zaradi visokih temperatur. Drugi razlog je preventivne narave, ki je še posebej pomemben od začetka epidemije covida-19. V primeru, da kateri izmed maserjev zboli in mora zapustiti dirko, ima ekipa še vedno dovolj maserjev in ni treba pripeljati ljudi iz drugega mehurčka.

So velike razlike v regeneraciji med mlajšimi in starejšimi kolesarji?

Ne, razlike niso velike. Opazna razlika je v njihovem pristopu do regeneracije. Mladi kolesarji so danes že bolje poučeni o pomenu in načinih regeneracije, kot so bili včasih. Kljub temu običajno maserji več časa preživimo z mladimi kot starejšimi kolesarji. Mladi se za razliko od starejših, ki že natančno vedo, kaj jim ustreza, namreč še iščejo. Mlajši kolesarji pogosto svojega telesa še ne poznajo tako dobro kot starejši. Zaradi tega skupaj z maserji še raziskujejo, kaj jim ustreza in kaj ne.

Nekateri bi radi, da jim vsak dan masiramo vrat, drugi hrbet, tudi v primeru, če tega v resnici ne potrebujejo. Mladi vidijo več problemov kot rešitev, vendar je to za njihovo psiho dobro, zato jim ustrežemo tudi v primeru, če masaže v resnici ne potrebujejo. Nekateri kolesarji verjamejo, da več masaž kot opravijo, bolje bodo kolesarili na dirki. Rajši preživijo dve uri in pol na mizi, kot da bi šli na večerjo in v posteljo. Starejši kolesarji običajno dajo prednost večerji in počitku ter preživijo manj časa na masaži. Pri kom pa opaziš, da mogoče želi malo izkoriščati, ker verjame, da bolj kot se masira in opravlja terapije, boljše bo vozil.

Chris Froome je s pomočjo Davida Rožmana štirikrat zmagal na Touru, dvakrat na Vuelti in enkrat na Giru. FOTO: osebni arhiv

Ste v vseh letih delovanja v kolesarstvu s katerim izmed kolesarjev imeli posebej dober odnos?

Omenil bi Chrisa Frooma, s katerim sva imela zelo tesen odnos. Najin odnos je bil bolj prijateljski in več kot zgolj kolesar-maser. Chris mi je zelo zaupal, saj sem mu povedal vse tako, kot je, in nisem olepševal. Tak odnos je bil mogoč predvsem zato, ker se kljub vsem uspehom ni imel za nekaj več in je znal sprejeti kritiko. Zaradi tega mi je bil zelo všeč, videlo se je, da mi zelo zaupa.

Recimo na Giru 2018 sem ga moral pred 19. etapo, na kateri je obrnil potek dirke, »brcniti v rit«. Froome je imel na tistem Giru ogromno težav. Padel je na prvi etapi in v naslednjih dveh tednih ni kazal dobre forme, bil je več kot štiri minute za vodilnim. Rekel sem mu, da naj se neha smiliti samemu sebi, vsem kolesarjem je težko, ne samo njemu, tako da gremo, akcija, izgubiti nimaš kaj. Greš do limita, dokler ne umreš, če še nisi umrl, torej očitno še nisi šel do limita.

Zelo je bil zaskrbljen in imela sva manjši spor, ki pa je bil po etapi pozabljen. Froome je dobil etapo in prevzel rožnato majico. Po etapi se je v solzah vsem zahvaljeval. Zaradi takih situacij je pomembno biti s kolesarjem vedno odkrit. Včasih to sicer ni najboljše, saj ga lahko še dodatno psihično potolče in ima potem več problemov, včasih pa deluje izjemno, tako kot v Froomovem primeru.