V nadaljevanju preberite:

Ko je nekaj minut pred polnočjo v petek pred olimpijskim štadionom zaigrala Zdravljica, se je Kristjanu Čehu na zmagovalnem odru na obrazu zarisal ponosen nasmešek. Po slabšem začetku sezone in menjavi trenerja se je naposlušal kritik, v Rimu jim je odgovoril v slogu največjih – s prevladujočo predstavo, s tremi najboljšimi meti na tekmi in z zlatim odličjem, čistim kot solza.

»Slišal sem, da sem postal prvi slovenski moški evropski prvak, to se sliši res dobro,« je bil Čeh v pogovoru s slovenskimi poročevalci nasmejan v mešani coni. Za »čago na polno«, kot pravi, bo čas, ko bo za njim še glavni izziv sezone pod olimpijskimi krogi v Parizu.

Kristjan Čeh se v dneh pred začetkom evropskega prvenstva ni mogel povsem izogniti črvu dvoma, a je pod vročim italijanskim soncem hitro začutil, da se pripravlja nekaj posebnega. »Pred tekmo sem bil zelo živčen, kar je je dobro. Če si živčen, veš, da je na kocki veliko in daš vse od sebe. Najhujše so tekme, ko ne čutiš ničesar, tokrat pa sem bil živčen kot še nikoli,« je evropski prvak opisal, kako so minevale dolge ure in minute od dopoldanskih kvalifikacij do večernega vrhunca.