Tudi raka bo premagala, in to z iponom!

Ljubljana – Po podatkih ene od tujih spletnih strani je imela judoistka Anja Štangar doslej na mednarodnih turnirjih že 186 dvobojev, če k tem prištejemo še nastope na domačih tekmovanjih, jih je skupaj zbrala že krepko prek 200. Toda najpomembnejšo bitko je začela pred kratkim, ko je izvedela, da ima raka. Glede na to, da velja za precej zadržano dekle, so bili mnogi presenečeni, da je o tem javno spregovorila brez zadržkov.

»Nisem hotela, da bi se začele o meni širiti kakšne govorice. Gre za bolezen, ki je zelo stigmatizirana, čeprav je zelo pogosta. Skoraj vsak, s katerim se pogovarjam, mi omeni, da pozna nekoga, ki ima raka, veliko se jih je z njim srečalo tudi v družini,« je po včerajšnji novinarski konferenci ob podaljšanju sodelovanja med Judo zvezo Slovenije in Suzukijem, na kateri sta z mlajšo sestro Marušo Štangar – tako kot olimpijska prvakinja Tina Trstenjak – v enoletno uporabo prejeli suzukija vitaro s polno opremo, začela pogovor Anja.


Da ima hodgkinov limfom, so odkrili po naključju na zdravniškem pregledu za zaposlitev v vojski. »Ko sem bila pri kardiologu, se mu je pri ultrazvoku srca zdelo nekaj čudnega, zaradi česar me je poslal na CT-slikanje srčnih žil, tam pa so ugotovili, da imam v predelu pljuč in na vratu povečane bezgavke. Že dva dni pozneje sem bila na pregledu v onkološki ambulanti, kjer so mi dali že zelo jasno vedeti, da gre za limfom,« je zaupala starejša od sester Štangar.
 

Končuje magistrski študij laboratorijske biomedicine

Ker študira laboratorijsko biomedicino (končuje magistrski študij), je dobro vedela, kaj ima. »Ker je ta vrsta raka zelo dobro ozdravljiva, sem novico sprejela mirno in se nisem pretirano vznemirjala. Nisem se spraševala, zakaj je to doletelo ravno mene in zakaj se mi je to zgodilo ravno zdaj, ko sem imela možnost, da se uvrstim na olimpijske igre,« je ostala mirna 24-letna Ljubljančanka, ki sicer sama pri sebi nikoli ni čutila, da bi bilo z njo kaj narobe.


»Trenerka Olga Štirba pa je začela že konec lanskega septembra oziroma v začetku oktobra opažati, da najhujših treningov z maksimalnimi napori ne zdržim več tako dobro, kot sem jih prej. Spraševala me je, ali mi je morda padla motivacija, na kaj takega, da bi imela raka, pa seveda ni pomislila,« se je spomnila judoistka Olimpije in že več let slovenska reprezentantka v kategoriji do 52 kilogramov, v kateri si je na turnirjih za svetovni pokal priborila že deset kolajn. Zadnji (zlato in srebrno) novembra lani v Kamerunu in Senegalu.

Odkar je izvedela za diagnozo, je seveda popolnoma osredotočena na zdravljenje. Medtem je prejela dva odmerka kemoterapije. »Po vsaki sem se počutila slabo in utrujeno, po prvi tri dni, po drugi pa le en, tako da ni tako hudo. Do konca me čaka še šest odmerkov, sledilo bo obsevanje, zdravljenje naj bi trajalo pol leta,« je pojasnila Anja, ki ne dvomi, da bo v tem boju uspešna, pri čemer stavi tudi na to, da je vrhunska športnica.


»Pri takšnem sistemskem in dolgotrajnem zdravljenju zelo pomembno vlogo igra tudi psihična trdnost, kot judoistka sem naravnana tako, da se vedno borim do konca in da se nikoli ne vdam. V takšnih trenutkih je zelo pomembno, da si zastaviš določen cilj, jaz sem si ga, in sicer da bom pomagala sestri Maruši v pripravah za OI in v Tokio odpotovala kot njena partnerica za sparing,« je starejša od sester Štangar trdno odločena, da bo rak »zradirala« iz svojega telesa.

»Spet se borim in spet imam nasprotnika, ne pred seboj, temveč v sebi. Ta borba bo trajala malo dlje, ne le štiri minute kot v judu, vendar pa sem prepričana o svoji zmagi. Raka bom premagala, in to z iponom!« je optimistično razpoložena Anja sklenila v smehu.