Tone Škarja častni član Planinske zveze Slovenije

Planinska zveza Slovenije je danes na slovesnosti v Laškem podelila priznanja svojim članom za njihovo dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Med nagrajenci je tudi Tone Škarja, sotvorec slovenskih himalajskih zgodb, ki se mu je planinska organizacija za življenjsko delo poklonila s podelitvijo priznanja častni član PZS.

Škarja je priznanje prejel za dolgoletno delo v planinski organizaciji in izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini.



»Z najvišjim priznanjem častni član PZS se je planinska organizacija poklonila alpinistu, gorskemu vodniku, gorskemu reševalcu, pisatelju in fotografu Tonetu Škarji, članu in vodji številnih alpinističnih odprav v Himalajo, ki je bil skupaj z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe, in sicer za neizbrisen pečat, ki ga je s svojim vsestranskim, zavzetim in izjemnim delovanjem pustil v slovenskem in svetovnem alpinizmu,« so ob tem sporočili iz planinske zveze.

»Presenečen in ganjen sem, kar ni moja navada. To priznanje sprejemam kot priznanje za skupno pol stoletja dela v planinski organizaciji, dela dobrih ljudi in organizacije. Priznanje je lep spomin na čase, ko smo še znali držati skupaj, ko je šlo za idealizem, kar brez dvoma je alpinizem, in na vse tiste, ki so ostali v Himalaji,« je vtise strnil Kamničan, ki so mu zbrani namenili najglasnejši aplavz.



Planinska zveza je svečane listine PZS podelila 11 zaslužnim posameznikom, spominske plakete PZS 25 planincem ob življenjskih jubilejih ter še šest priznanj za posebne dosežke v letu 2019, ki jih podeljuje predsedstvo PZS. Prejemniki so: Štefan Keber (PD Prevalje) za dolgoletno delo v PD Prevalje, za približevanje planinstva mladim in za povezovanje planinstva s kulturo, Ivan Ivartnik (PD Prevalje) za dolgoletno predano delo v PD Prevalje, kjer je še vedno nepogrešljiv člen v verigi, Ciril Kunst st. (PD Rečica ob Savinji) za dolgoletno zelo predano delo v PD Rečica ob Savinji, za delo z mladimi, s čimer je dal društveni pečat svojemu kraju, Vinko Pejovnik (PD Šoštanj) za dolgoletno neutrudno delo v PD Šoštanj, za delo z mladimi, delo na planinskih poteh in ves ostali prispevek kraju in društvu, Jožef Mežnar (PD Tolmin) za zelo obsežno delo v PD Tolmin, predvsem na področju planinskega gospodarstva, koča na Planini Razor je njegovo življenjsko delo.

Ob teh tudi Boris Robič (PD Gozd Martuljk) za dolgoletno zelo predano delo v PD Gozd Martuljk, za vso vedrino in humor, ki jo je prispeval, da je delo hitreje minilo, pa četudi je bilo zelo naporno, Vincenc Hafner (PD Škofja Loka) za dolgoletno delo v PD Škofja Loka, za delo z mladimi, delo pri gorski straži in na gospodarskem področju ter za vse lepe besede in fotografije, ki jih je delil na predavanjih, Jože Kosmač (PD Gorje) za dolgoletno vsestransko delo v PD Gorje, za delo z mladimi in za zavzemanje, da se ohranijo gorjanske naravne znamenitosti in da se ohrani narava za zanamce, Anton Oman (PD Gozd Martuljk) za vsestransko delo v PD Gozd Martuljk, delo pri GRS, delo pri alpinistični dejavnosti in za delo na planinskih poteh, Franc Maček (PD Podpeč-Preserje) za obsežno vsestransko delo v PD Podpeč-Preserje in za aktivno delovanje pri promociji planinstva in varstva narave v občini Brezovica in Franc Meke (PD Lenart) za zelo obsežno delo v PD Lenart, še posebno na področju vodništva, ko je želel približati planinstvo tako otrokom v vrtcu kot upokojencem.



Zlati častni znak PZS so prejeli: častni generalni konzul Nepala v Sloveniji Aswin Kumar Shrestha za njegov prispevek k uspešnemu sodelovanju Nepala in Slovenije na področju planinstva in alpinizma, Martin Kavčič za njegov prispevek pri obnovi in ureditvi Aljaževega stolpa, Gorazd Lemajič za njegov prispevek pri osveščanju javnosti o vlogi in pomenu Aljaževega stolpa ter primernem odnosu do tega simbola Slovencev, Jernej Hudolin kot priznanje za njegov prispevek pri obnovi in ureditvi Aljaževega stolpa ter Andrej Kokalj za velik prispevek k prepoznavnosti športnega plezanja in dolgoletno organizacijsko delo v športnem plezanju. Posebne pohvale pa je bil deležen Timotej Rajgelj za magistrsko nalogo z naslovom Športno plezanje za otroke in igre na plezalni steni.



Planinska zveza Slovenije je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji. Je organizacija s tradicijo, saj je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893.

PZS združuje 290 planinskih društev, klubov, postaj GRS s 58.413 člani. Glede na število prebivalcev Slovenije to pomeni okrog 2,8 odstotka vsega prebivalstva. Od malce več kot 58 tisoč članov je dobrih 18.000 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let. Planinska društva upravljajo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči.