Stavne pijavke ob virusu iščejo kri naivnih odvisnežev

Življenje je kockanje, v teh časih je življenje na kocki. Športnih tekmovanj in tekem zaradi pandemije ni, s tem pa so brez znatnega priliva denarja ostali tudi ponudniki športnih stav po svetu. Ti v svoji zaskrbljenosti iščejo in so že našli nadomestne dogodke, na katere je mogoče staviti, a stavna industrija je zaradi koronavirusa doživela boleče štetje kot ob nokdavnu v boksarskem ringu.

A le niso takšni reveži, kot bi se želeli prikazati. Sedišča spletnih stavcev so v davčnih oazah, na Malti, v Gibraltarju, s tem se izognejo prispevkom družbi, živijo pa tako ali tako na račun človeške strasti, da si z adrenalinskim miselnim tveganjem skuša priigrati denarni priboljšek v življenju.

Zaradi pandemije in odpovedi tekmovanj bodo ponudniki športnih stav po zaslužkih padli na najnižjo raven, odkar obstajajo. Trije vodilni britanski stavci izpad ocenjujejo na 800 milijonov funtov (873,5 milijona evrov), če (ko) se bo kriza nadaljevala v naslednjih mesecih. Flutter Entertainment, ta si lasti stavni sili Paddy Power in Betfair, je svojim delničarjem poslal jasno sporočilo, da bo kriza od dobička sklatila 260 milijonov funtov (284 milijonov evrov).

GVC Holdings, ta upravlja stavni hiši Ladbrokes in Coral, govori o 400 milijonih funtov (436 milijonov evrov). Stavna hiša William Hill se je zavarovala z zamrznjenjem delnic, klatenje prihodkov naj bi šlo v višino 140 milijonov funtov (153 milijonov evrov). Ker so stavne hiše pijavke, ki pijejo kri odvisnežem, so se seveda deloma preusmerile v športne dogodke, ki se le še dogajajo, denimo japonsko ligo v bejzbolu, pa tudi v družabne igre, ki se prakticirajo za mizami (v izolaciji).
 

Samo bedaki in konji

Spletno delovanje je pomembno tudi zaradi dejstva, da so v Veliki Britaniji morale številne stavne hiše zapreti svoje fizične poslovalnice, razlog je jasen. Pa še nekaj se pozablja, medtem, ko je v Sloveniji športni »kult« Planica, pač na britanskem in keltskem otoku ter na Irskem ogromno dajo na galopske konjske dirke in tiste hrtov, seveda tudi stavci.



Z odpovedjo prireditve v Cheltenhamu je bil stavnim hišam zadan udarec v srce, denimo v Avstraliji pa so galopska tekmovanja še potekala. Kontaktni športi, kot sta ragbi in nogomet po avstralskih pravilih, sta trenutno v zapečku, konjske dirke potekajo brez gledalcev.

Kako brezobzirni dobičkarji so funkcionarji v Avstraliji, pa potrjuje izjava šefa galopskih dirk v zvezni državi Novi Južni Wales Petra V'landysa: »Konjske dirke se morajo nadaljevati, saj krepijo duh ljudi.« No, hkrati pa še v kapitalistični računici dodal, da petdeset odstotkov stavnih prihodkov prihaja iz gostinskih objektov in klubov, ki se udejanjajo s konjeništvom, torej s terena, druga polovica pa je spletne narave.



Samo bedaki in konji, torej ime kultne britanske humoristične televizijske nadaljevanke, pa lahko pojasni naslednje: eden od stavcev je izgubil 25.000 funtov (27.300 evrov), ko je slabo stavil na eni izmed zadnjih galopskih dirk v Angliji.

Tvegani hazard

Trije britanski politiki, laburistka Carolyn Harris ter konservativca Iain Duncan Smith in Ronnie Cowan, pa so v novem položaju, upravičeno, zaskrbljeni. »Globlje in globlje bomo v krizi, več in več ljudi se bo obrnilo v spletno kockanje kot način sproščanja. Še posebej nevaren bo izziv za tiste, ki so že bolezensko odvisni od hazardiranja.

Stavna industrija še naprej počne vse, da bi povečala svoj profit, stavce bi še naprej pustila z glavo pod gladino vode, da bi ti nadaljevali z igranjem na srečo, vse skupaj za ceno človeških življenj. Stavni ponudniki se skušajo okoristiti z nacionalno katastrofo. Hazarderske spletne igre pa imajo mnogo večje tveganje, da se človek z njimi zasvoji, kot denimo stave.«

Še to, 42 milijard evrov je bil vreden trg iger na srečo v letu 2017 zgolj na spletu in različnih mobilnih platformah. Med 30 in 40 odstotki so prispevale športne stave.