Mednarodni olimpijski komite in japonski partnerji so se v torek odločili za preložitev poletnih olimpijskih iger. Pred prireditelji je velikanski logistični zalogaj, povezan s športnimi koledarji in predvsem nenačrtovanimi stroški.

»Preložitev olimpijskih iger ni enaka preložitvi nogometne tekme na naslednjo soboto«

»Presložitev olimpijskih iger ni enaka preložitvi nogometne tekme na naslednjo soboto,« je še pred to odločitvijo za nemški radio SWR povedal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. Ta je vselej poudarjal, da zanj odpoved iger ne pride v poštev. Morda tudi zaradi lastne olimpijske izkušnje, ko v Moskvi 1980 zaradi bojkota Zahoda ni mogel braniti olimpijskega zlata v sabljanju iz Montreala 1976. Izziv pa je velikanski.



Pri preložitvi ne gre le za velikansko neposredno organizacijo dogodka, prevozov in nastanitev, administrativnih del, ampak tudi za pripravo in kvalifikacije športnikov, uskladitev TV-prenosov ter želja sponzorjev. »Olimpijske igre krožijo v štiriletnem ciklu. Zgodilo se je nepričakovano, tako kot je jasno, da se bo nekaj zgodilo, če se zjutraj zbudiš in je sonce na napačnem mestu,« je težavni položaj Moka opisala spletna stran Inside the Games.



Zdaj bo veliko odvisno predvsem od pravilnega izbora termina, saj je športni koledar za leto 2021 prepoln s svetovnimi prvenstvi, poletje si je za svoje evropsko prvenstvo izbrala tudi Evropska nogometna zveza. Tudi vsa ta tekmovanja so vezana na televizijske prenose, sponzorske pogodbe in zahtevno organizacijo.

Zaradi kratkoročne preložitve so nekateri navdušeno pozdravili tudi idejo nekdanjega ameriškega atletskega zvezdnika Carla Lewisa, da se leto 2022 spremeni v megaolimpijsko leto z zimskimi igrami v Pekingu in poletnimi v Tokiu. Dveletno obdobje bi dalo čas tako prirediteljem kot Moku in panožnim športnim zvezam, da uskladijo koledarje.

»Japonska je bila pripravljena, a svet ni«

»Japonska je bila pripravljena, a svet ni,« je o preložitvi iger v torek med drugim pokomentiral predsednik hrvaškega olimpijskega komiteja Zlatko Mateša. In zdaj bodo imeli težave z vzdrževanjem stanja. Edina dobra stran preložitve je po mnenju nekaterih medijev ta, da morda ne bodo izvedene poleti, ko je v mestu najbolj vroče.

Na voljo je 43 tekmovališč, med katerimi so številna le začasna, ki naj bi neposredno po igrah dobila nove vsebine, tudi stalna imajo načrtovane programe. To velja tudi za olimpijski stadion z 68.000 sedeži, kjer so za leto 2021 predvideli številne športne in kulturne dogodke, ki se ne bodo prekrivali le časovno z novim koledarjem iger, ampak se bo pojavila tudi neželena dodatna ponudba vsebin. A ne le športni objekti, tudi kongresni center v Tokiu, ki leži v bližini načrtovane slovenske olimpijske hiše, je bil del olimpijskega programa, ki ima dogodke za leto 2021 že načrtovane.



Težava je z olimpijsko vasjo, ki naj bi sprejela 18.000 športnikov in spremljevalcev. Gre za nova stanovanja v neposredni bližini morja s pogledom na slovita tokijska »skyline in most Rainbow Bridge«. Številna stanovanja v 21 stolpnicah so prodana vnaprej. Japonski mediji poročajo, da je prodanih že najmanj ​940 stanovanj, ki so na trgu od lanskega poletja. V primeru uporabe teh stanovanj, kar je edina logična opcija, se bo zavlekla tudi predvidena obnova pred predajo novim lastnikom in morebitne odškodnine, morda celo vračila kupnine.

Japonci v celotni projekt vložili 30 milijard dolarjev

Odpira se vprašanje z že plačanimi milijoni prenočitev v tokijskih hotelih in iskanje termina, ko bo mesto v obdobju do prihodnjega poletja znova imelo načrtovane proste kapacitete za vse obiskovalce iger. Če bo kriza v zvezi z novim koronavirusom trajalo dolgo, se postavlja tudi vprašanje preživetja številnih hotelov.

Svoje bodo k novemu terminu dodali s svojimi zahtevami še sponzorji Moka in iger ter televizije, ki bodo morale znova pripraviti vso logistiko za prenose. Tudi z njimi se bo Mok posvetoval o tem, kaj je najbolje zanje, saj gre za tudi milijardne zneske, od katerih krovna svetovna športna organizacija živi. V zadnjem olimpijskem ciklu so mediji in sponzorji Moku plačali kar 5,3 milijarde evrov in ta znesek naj bi še naraščal, zato bodo imeli veliko moč pri soodločanju.



Po nekaterih ocenah bo zelo velika tudi škoda zaradi preložitve. Ocene se gibljejo med petimi in šestimi milijardami evrov. Uradni proračun za samo izvedbo je 12 milijard dolarjev, a je japonsko računsko sodišče že ugotovilo, da je znesek najmanj podvojen. Zdaj gre za skupni učinek.

Častni predsednik Moka Rus Vitalij Smirnov pravi, da so Japonci v širšem smislu v celotni projekt vložili 30 milijard dolarjev, da bi jih dobili 300. V primeru odpovedi bi izgubili večino vloženega in zaslužek bi bil ničen. Del bi zanesljivo povrnile tudi zavarovalnice, čeprav vsote niso javne. Za Rio de Janeiro pa je znano, da je Mok za zavarovanje iger za primer odpovedi plačal več kot 13 milijonov evrov premije.

Na srečo imajo v Tokiu trdno politično podporo, saj je projekt delno tudi osebni projekt premiera Šinza Abeja. Pripravljali so se sedem let, zdaj pa bo vse spremembe treba izpeljati v letu dni, če bo pandemija koronavirusa močno prizadela tudi Japonsko, pa se bo časovno okno močno skrčilo.