Po zmagoslavju na evropskih igrah si je za cilj zadala Tokio na kvadrat

Ljubljana – Po vrnitvi iz Minska, kjer je konec junija navdušila z zlatima lovorikama, eno je prejela za zmagoslavje na evropskih igrah, drugo za naslov evropske prvakinje v judu, je Klara Apotekar svoj pogled uperila že k novim izzivom.

»Moj naslednji veliki cilj je Tokio pravzaprav dva Tokia oziroma Tokio na kvadrat,« je v smehu napovedala 22-letna judoistka iz Šmartnega v Rožni dolini, pri čemer je imela v mislih tako zdajšnje svetovno prvenstvo kot tudi olimpijske igre prihodnje leto v glavnem mestu Japonske, kjer bo v petkovem uvodnem krogu kategorije do 78 kilogramov v znameniti dvorani Budokan velika favoritinja proti Marie Branser iz Konga.

»Vsako tekmovanje je poglavje zase, saj so okoliščine zmeraj drugačne. Toda moje želje ostajajo visoke, čeprav se zavedam, da je težko biti v tako kratkem času v vrhunski formi na dveh velikih tekmovanjih,« je pojasnila Apotekarjeva in pribila, da si ne nalaga pritiska in si tudi ne postavlja nobenih meja.

»Ničesar nimam za izgubiti, vem pa, da je možno prav vse: lahko izpadem v prvem krogu, lahko pa osvojim tudi kolajno,« je razmišljala članica najuspešnejšega slovenskega kluba Z'dežele Sankaku, ki se nadeja, da se bo borila po svojih najboljših močeh, da bo pokazala vse, kar zna, in da se bo zanjo spet dobro razpletlo.

Po daljšem času začne pogrešati testenine

Na vprašanje, ali bi vzela, denimo, peto mesto, če bi ji ga kdo ponudil pred začetkom svetovnega prvenstva, ni imela pravega odgovora oziroma se ga je vzdržala. »To je v judu najbolj nehvaležna uvrstitev, ker si kot peti tik pod zmagovalnim odrom in veš, da si ga zgrešil za mišji repek. Zato je včasih bolje biti sedmi, ker veš, da ti je še kar nekaj manjkalo do stopničk,« je odvrnila Apotekarjeva, ki se v domovini juda dobro počuti.

»Na Japonskem je judo eden od najpomembnejših športov, s katerim se ukvarja res veliko ljudi. Lahko bi celo rekla, da je to njihov način življenja. Vse judoiste dobro poznajo, tudi tiste, ki niso v vrhu. Poznajo tudi tuje borce, vsi vedo, denimo, za Teddyja Rinerja in Tino Trstenjak. Vedno ko pridemo na kakšno univerzo, začnejo šepetati: 'Tina, Tina, Tina.' O njej vedo vse, denimo, kje se je borila, koga je premagala …« je zaupala evropska prvakinja, ki zelo uživa v kuhanju in okušanju hrane.

»Kadar kuham, komaj čakam, da je skuhano in lahko poskusim, ali je dobro. Rada imam italijansko hrano, pice, testenine, različne solate, ribe, tudi čevapčiče … Pomembno mi je, da je dobro pripravljeno in okusno,« je razkrila Klara in glede japonske hrane dejala, da se dejansko precej razlikuje od evropske.

»Pogosto imajo na jedilniku riž in ribe, ki jih jemo tudi pri nas, res pa je, da so njihove jedi drugače pripravljene. Nekatere stvari nam niso všeč, ker jih nismo vajeni, vendar ni tako hudo. Da se preživeti, čeprav začneš po določenem času pogrešati kakšne testenine,« je varovanka celjskega trenerja Marjana Fabjana še sklenila v smehu.