Športniki leta: Janja Garnbret, Tadej Pogačar in nogometna reprezentanca

V Cankarjevem domu, hramu slovenske kulture, je bilo sinoči veličastno vzdušje, saj je prostor, kot vsako leto decembra, zaživel v znamenju vrhunskega športa. Prireditev sta spretno vodila Flora Ema Lotrič in Saša Jerković, za režijo je poskrbel Juš Hrastnik, scenografski pečat pa je dodal Žiga Koritnik. Nominirance je pozdravila tudi predsednica Nataša Pirc Musar.

Ekipa leta

Najbolj izenačeno je bilo letos glasovanje za ekipo leta, najboljši je ločil en sam glas. Nogometna reprezentanca jih je za uspešen nastop na evropskem prvenstvu, kjer se je prebila v zgodovinske izločilne boje, dobila 45, moška rokometna reprezentanca pa za četrto mesto na OI 44.

Športnik leta

Športnik leta je tudi letos postal Tadej Pogačar. To je tretjič. Svetovni prvak, zmagovalec prestižnih dirk po Franciji in Italiji, je v glasovanju 108 novinark in novinarjev dobil 313 točk. 

Športnica leta

Športnica leta je postala Janja Garnbret. To je že njena peta nagrada. Skoraj nepremagljiva na plezalni steni Garnbret je prejela 305 točk. 

Drugo mesto 

Judoistka Andreja Leški, olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kg, je zasedla drugo mesto v izboru za športnico leta. V glasovanju je prejela 208 točk.

Košarkar Luka Dončić je osvojil drugo mesto v kategoriji športnik leta. Za 25-letnika je bila sezona 2023/24, njegova šesta v Ligi NBA, najboljša doslej. Svojo ekipo, Dallas Mavericks, je popeljal do prvega mesta v jugozahodni skupini, z izjemno statistiko v rednem delu, kjer je moštvo zabeležilo 50 zmag. Dončić je bil prvi strelec lige s povprečjem 33,9 točke na tekmo, petič je nastopil na tekmi zvezd in bil prav tako že petič uvrščen v najboljšo peterko lige. V glasovanju je prejel 127 točk.

Tretje mesto 

Smučarska skakalka Nika Prevc, zmagovalka svetovnega pokala v smučarskih skokih, je osvojila tretje mesto v izboru za športnico leta. Novinarke in novinarji so ji namenili 108. točk

Jadralec Toni Vodišek, ki je na olimpijskih igrah v Parizu osvojil srebrno medaljo, si je prislužil tretje mesto v kategoriji športnika leta. Glasovi novinark in novinarjev so mu prinesli 71 točk.

Najobetavnejša športna osebnost leta

Za najobetavnejšega športnika v Sloveniji je bil izbran kanuist na divjih vodah Žiga Lin Hočevar.

Nagrada Olimpijska plamenica 

Najvišja priznanja v olimpijskem letu je športnikom in športnicam predal predsednik OKS Franjo Bobinac, medtem ko so trenerji za svoje zasluge prejeli plakete. Olimpijsko plamenico so prejeli Janja Garnbret, olimpijska prvakinja v športnem plezanju, Andreja Leški, olimpijska prvakinja v judu, in Toni Vodišek, olimpijski podprvak v formuli kajt. Njihovi trenerji – Roman Krajnik (plezanje), Luka Kuralt (judo) in Rajko Vodišek (formula kajt) – so prejeli zlato plaketo za svoje dosežke.

Velike statue so bile letos podeljene vrhunskim športnikom, ki so navdušili z izjemnimi dosežki. Prejemniki so bili svetovni prvak v cestnem kolesarstvu Tadej Pogačar, četrtouvrščeni metalec diska na olimpijskih igrah v Parizu Kristjan Čeh, telovadka v ritmični gimnastiki Ekaterina Vedenejeva in plavalka Neža Klančar, ki sta olimpijske nastope okronali s šestim mestom, paralimpijski prvak v parastrelstvu Franček Gorazd Tiršek ter tretjeuvrščena na paralimpijskih igrah v paralokostrelstvu z ukrivljenim lokom v mešanih ekipah, Živa Lavrinc in Dejan Fabčič. Posebno priznanje je prejel tudi Primož Roglič za svojo zmago na etapni dirki.

Med prejemniki zlate statue sta se letos znašli tudi dve izjemni ekipi, ki sta na olimpijskih igrah v Parizu navduševali s svojo igro. Priznanje so prejeli četrtouvrščeni rokometaši in petouvrščena slovenska odbojkarska reprezentanca, ki je kot olimpijska novinka blestela na igrišču.

Za ključno vlogo pri uspehih slovenskega športa so zlate plakete prejeli trenerji nagrajencev: Uroš Murn (kolesarstvo), Mart Olman (atletika), Uroš Zorman (rokomet), Gheorghe Cretu (odbojka), Elena Drozhanova (ritmična gimnastika), Tomaž Torkar (plavanje), Andreja Gorjup (parastrelstvo) in Brina Božič (paralokostrelstvo).

Pred podelitvijo smo predstavili kandidate za športnico, športnika in ekipo leta 2024 v Sloveniji. Leto je minilo, pisana domača športna srenja se je danes znova zbrala v Cankarjevem domu, kjer je Društvo športnih novinarjev Slovenije razglasilo naše najboljše športnike za iztekajoče se leto 2024.

In prav slednje je bilo res veličastno – z olimpijskimi igrami ob dnevno polnih pariških tribunah, izjemnim nogometnim eurom, na katerem je po 24 letih nastopila slovenska nogometna reprezentanca, paleto velikih kolesarskih dirk ter drugimi odmevnimi dogodki. Kandidati za prestižne domače lovorike so se kar vrstili, pred dnevi je Franjo Bobinac poudaril, kako je za nami odlično športno leto in da si takšno zgodbo želi tudi v prihodnje.

Pred enim letom so prestižne lovorike najboljših v državi osvojili kolesar Tadej Pogačar, plezalka Janja Garnbret ter slovenska nogometna reprezentanca. Enako je bilo tudi danes.

Ka teri so bili kandidati za športnika leta 2024?

Toni Vodišek, kajtar

V Marseille, kjer so se za olimpijske kolajne potegovali v jadralnih športnih, 24-letni Koprčan ni šel na izlet ali spoznavanje vrstnikov ter drugih kultur. S svojim neizmernim optimizmom, predvsem pa statusom enega od najboljših deskarjev s padalom na svetu (formula kite), je napovedal kolajno. Ni skrivnost, sanjal je tudi o najžlahtnejši, zaradi česar si je naložil veliko breme. Morda ga je to stalo zgodovinske zlate kolajne za slovensko jadralno floto. V napetem boju, ki ga je imel vse do odločilnih finalnih regat pod nadzorom, je zaostal le za Avstrijcem Valentinom Bontusom. Ni še rekel zadnje, srebrno kolajno želi v Los Angelesu oplemenititi v zlato. 

Benjamin Savšek, kanuist

Olimpijski prvak v slalomu na divjih vodah si je na prvem vrhuncu sezone 2024, majskem evropskem prvenstvu v domačem Tacnu, priveslal bronasto odličje v kanuju. Slovenija je sicer z zlatim Žigo Linom Hočevarjem in srebrnim Luko Božičem slavila trojno zmago. V ekipni konkurenci so vsi omenjeni slovenski kanuisti na savskih brzicah osvojili prvo mesto. Savšek je na olimpijskih igrah v Parizu branil naslov prvaka, a so mu sodniki v uvodnem delu finalne vožnje zaradi namernega dotika vratc dosodili 50 kazenskih sekund in z 11. mestom je morebitno novo olimpijsko odličje splavalo po vodi. 

Tim Gajser, motokrosist

Ko si petkratni svetovni prvak, ti drugo mesto ne pomeni prav veliko, čeprav je še vedno vrhunski rezultat. To je pač prekletstvo šampionov, kakršen je Tim Gajser, svetovna zvezda v motokrosu. V tej sezoni je imel vse pod nadzorom, vodil skoraj od začetka do konca, šesto lovoriko, peto v elitnem razredu MXGP, pa mu je preprečila ponesrečena dirka na Kitajskem. Je pa 28-letnik iz Pečk za konec v pokalu narodov v Angliji pokazal, da je najboljši dirkač, na hondi je ugnal vso konkurenco, v žep spravil tudi ameriške in avstralske profesionalce, in Sloveniji privozil zgodovinsko sedmo mesto. 

Tadej Pogačar, kolesar

Kolesarski as se je podpisal pod verjetno najboljšo sezono posameznika vseh časov. Začel jo je z 81 kilometrov dolgim solo napadom za zmago na klasiki Strade Bianche in do zaključka in četrte zmage na dirki po Lombardiji nanizal kar 24 zmag, kar je drugi najboljši dosežek v kolesarski zgodovini. Vmes je slavil premierno zmago na dirki po Italiji in se vrnil na prestol dirke po Franciji, dvema zmagama na tritedenskih dirkah navkljub pa mu je največji dosežek uspel v Švici, kjer je na cestni dirki v vitrino pospravil še mavrično majico svetovnega prvaka. Kar 18 od 24 zmag je dosegel s samostojnim pobegom. Sezona 2024 je bila Pogijeva kolesarska sezona za zgodovino. 

Primož Roglič, kolesar

Pri 35 letih se je Primož Roglič odločil za nov začetek, sezona 2024 je bila v znamenju prilagajanja na novo moštvo, po začetnih težavah, ko je skoraj zmrznil na dirki Pariz - Nica, je v dresu nemške Red Bull Bore-hansgrohe izgledal vse bolje. Zmagi na kriteriju po Dofineji ni sledila katarza na Touru, po novem odstopu pa je uteho še enkrat več našel v Španiji in osvojil rekordno četrto zmago na Vuelti. Sezono je Roglič končal z osmimi zmagami, bil je tudi del zmagovalne osmerice na SP v Zürichu. 

Luka Dončić, košarkar

V letu 2024 je Luka Dončić prišel pred vrata raja. Ljubljančan je bil gonilna sila Dallasa v drugi polovici sezone 2023/24, ko so Teksašani tlakovali svojo pot proti končnici. Tudi na največjem odru se je (poškodbam navkljub) poigraval s tekmeci in Dallas pripeljal vse do finala lige NBA, kjer je moral priznati premoč Bostonu. Dončić je bil tretji v glasovanju za najkoristnejšega igralca rednega dela lige (MVP). V rednem delu je na 70 tekmah v povprečju na parketu prebil več kot 37 minut in bil s 33,9 točke, 9,2 asistence in 9,8 skoka na tekmo tudi prvi strelec lige.

Nika Prevc, smučarska skakalka

Nika Prevc je v prejšnji zimi iz tekme v tekmo potrjevala razkošno nadarjenost in neustrašnost ter na koncu zasluženo osvojila veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. To ji je v ženski konkurenci uspelo šele kot drugi slovenski smučarski skakalki po njeni soimenjakinji Niki Vodan (v sezoni 2020/21 še s priimkom Križnar).

Na poti do zimskega »svetega grala« je Prevčeva nanizala ducat uvrstitev na oder za najboljše, od tega sedem zmag, štiri druga mesta in eno tretje. Za nameček je 19-letna šampionka iz Dolenje vasi v Selški dolini, sicer članica kranjskega Triglava, v svojo korist odločila tudi turnejo dveh večerov v Garmisch-Partenkirchnu in Oberstdorfu. Odlično je Prevčeva odrinila tudi v predolimpijsko zimo 2024/25 – z zmago na uvodni tekmi v Lillehammerju.

Eva Terčelj, kajakašica

Odlična kajakašica je na evropskem prvenstvu meseca maja v slovenskem Tacnu z Evo Alino Hočevar in Ajdo Novak stkala novo odličje za slovenski slalom na divjih vodah, Slovenke so v ekipni vožnji priveslale do zlata. Terčeljeva je v posamični konkurenci pristala na 8. mestu, zaradi dotika vratc so se njene sanje o kolajni razblinile tudi zaradi dvosekundne kazni. Na olimpijskih igrah v Parizu je skozi sito kvalifikacij in polfinala priveslala do finalnega nastopa in novega upa po osvojitvi žlahtnega odličja, tam pa zasedla 7. mesto.

Janja Garnbret, športna plezalka

Pri Janji Garnbret tudi najbolj domiselnim novinarjem zmanjkuje presežnikov. Korošica je absolutna vladarica svetovnega športnega plezanja že vrsto let, tako na balvanih kot v težavnosti. Prav na vsaki tekmi, na kateri je nastopila v letu 2024, je zmagala, tudi na olimpijskih igrah je 25-letnica povsem zasenčila konkurenco in ubranila naslov iz Tokia. Zmagala je tudi na domači tekmi v Kopru in vpisala rekordno 45. zmago v svetovnem pokalu. Slovenska športna kraljica je bila športnica leta že štirikrat (2018, 2019, 2021, 2023).

Kaja Kajzer, judoistka

Kaja Kajzer, 24-letna judoistka Bežigrada, se je v iztekajočem se letu svojega najodmevnejšega uspeha veselila 25. aprila v Zagrebu, kjer si je izbojevala naslov evropske podprvakinje v kategoriji do 57 kg. Na poti do srebrne kolajne, s katero je ponovila podvig iz Lizbone 2021, je ugnala Bolgarko Snežano Gramatikovo, Avstrijko Lauro Kallinger, Srbkinjo Marico Perišić in Nemko Pauline Starke. Edini poraz je doživela v finalu, v katerem je po izenačenem dvoboju šele po podaljšku izgubila z ukrajinsko zvezdnico Darjo Bilodid. Slovesne razglasitve najboljših se je Kajzerjeva letos udeležila tudi v Linzu, kjer se je na turnirju za veliko nagrado Zgornje Avstrije veselila tretjega mesta.

Andreja Leški, judoistka

Andreja Leški zlepa ne bo pozabila letošnjega 30. julija. Na ta dan se je v Parizu ovenčala z naslovom olimpijske prvakinje v kategoriji do 63 kg. To je največ, kar je možno osvojiti v judu. Leškijeva je bila na spektaklu v glavnem mestu Francije razred zase in je zasluženo osvojila zlato lovoriko, potem ko je prepričljivo premagala vseh pet tekmic – Gruzinko Eter Askilašvili, Alžirko Amino Belkadi, Kanadčanko Catherine Beauchemin-Pinard, francosko branilko zlate kolajne Clarisse Agbegnenou in v finalu še Mehičanko Prisco Awiti Alcaraz.

Ob tem se je 27-letna Koprčanka, članica JK Bežigrad, letos slovesne razglasitve najboljših udeležila tudi na aprilskem evropskem prvenstvu v Zagrebu, kjer se je izkazala s tretjim mestom. Za nameček se je veselila dveh odličij na turnirjih za grand slam; v Astani je bila druga, v Taškentu pa tretja.

Lia Apostolovski, atletinja

Za slovensko atletiko je bilo leto 2024 predvsem v prvem delu zelo uspešno, za kar ima veliko zaslug 24-letna skakalka v višino Lia Apostolovski, ki je na 19. dvoranskem svetovnem prvenstvu presenetila z bronastim odličjem. V Glasgowu se je na zmagovalni oder povzpela z izenačenim osebnim rekordom na višini 1,95 metra, v nadaljevanju sezone je nastopila tudi v finalu skoka v višino na EP v Rimu in na olimpijskih igrah v Parizu.

Kandidati za ekipo leta 2024

Moška odbojkarska reprezentanca

Slovenski odbojkarji so v prvi polovici leta 2024 lovili svoj premierni nastop na olimpijskih igrah. Zato so bili v odlični formi že v ligi narodov, kjer so redni del tekmovanja z izkupičkom enajstih zmag in enega poraza končali celo na prvem mestu. Varovanci selektorja Gheorgheja Creţuja so na finalnem turnirju v poljskem Łódźu v četrtfinalu ugnali Argentino, v polfinalu klonili z Japonsko, v tekmi za tretje mesto pa z gostitelji. Na olimpijskih igrah v Parizu so v skupinskem delu pokorili Kanado, Srbijo in branilce naslova ter bodoče vnovične olimpijske prvake Francoze, v četrtfinalu je bila boljša Poljska, na koncu so Slovenci pristali na 5. mestu.

Moška rokometna reprezentanca

Leto 2024 je bilo zares uspešno za slovenske rokometaše. Januarja so na EP v Nemčiji osvojili šesto mesto, marca pa si v Granollersu zagotovili četrti olimpijski nastop. V Parizu in Lillu je reprezentanca Uroša Zormana zablestela v polnem sijaju, v skupinskem delu nadigrala Hrvaško, Švedsko in Japonsko, v četrtfinalu pa Norveško in se prvič prebila v polfinale. Za zgodovinsko prvo kolajno za slovenske kolektivne športe na OI pa je fantom tako v polfinalu proti Danski kot v tekmi za tretje mesto proti Španiji zmanjkal samo en gol. Blaž Janc je bil imenovan v idealno postavo turnirja.

Moška nogometna reprezentanca

Težko je opisati zgodovinsko leto 2024 slovenske nogometne reprezentance. Potem ko so si izbranci selektorja Matjaža Keka lani zagotovili nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, so v Nemčiji nemara presegli sami sebe in v štirih tekmah z realno močnejšimi reprezentancami ostali celo neporaženi. Danska, Srbija, Anglija in v osmini finala eura 2024 še Portugalska Slovencev niso mogle streti po rednem delu tekem, legendarnemu Cristianu Ronaldu in soigralcem je to uspelo šele po izvajanju enajstmetrovk. Enega največjih podvigov v zgodovini slovenskega športa je v Nemčiji podprlo dobrih 70.000 navijačev, kar je absolutni rekord v zgodovini Slovenije.