V vrhunskem športu tudi najboljši stežka dosežejo popolnost, vendar lahko mirne vesti zapišemo, da je to letos uspelo Tadeju Pogačarju. Kolesarski as s Klanca pri Komendi je tretjič prejel kipec slovenskega športnika leta, tokrat po sezoni, ki jo bo tudi sam stežka ponovil ali presegel.

Je mogoče doseči več kot slaviti 25 zmag, med katerimi so tudi najbolj prestižne na Giru, Touru, svetovnem prvenstvu in dveh spomeniških dirkah, Liege–Bastogne–Liege in po Lombardiji, je vprašanje, ki se ponuja po letošnjih Pogačarjevih dosežkih. Če bi iskali dlako v jajcu, mu enega cilja ni uspelo uresničiti, to je zmaga na dirki Milano–Sanremo, ki jo je tokrat končal na 3. mestu. Izpustil je olimpijske igre v Parizu, tudi ker se je držal za tekmece peklenskega načrta, v katerem je imel že od lanskega decembra pred očmi rožnato, rumeno in mavrično majico.

Osvojil je vse tri in postal tretji kolesar v zgodovini s trojno krono, pred njim sta si jo nadela le Eddy Merckx (1974) in Stephen Roche (1987). Z vsemi zmagami in tudi načinom, s katerim jih je dosegel – njegovi napadi daleč od cilja na SP (101 km), Strade Bianche (81 km), dirki po Lombardiji (48,5 km) so se zapisali v anale –, je bila to po oceni številnih kolesarskih kronistov najuspešnejša sezona v zgodovini. Ob bok ji postavljajo le Merckxove dosežke iz leta 1972, ko je Giru, Touru in dvema spomenikoma dodal svetovni rekord v vožnji na eno uro.

Tadeju Pogačarju je kipec za športnika leta v Španiji predal novinar RTV Slovenija David Črmelj. FOTO: Miha Hočevar

Vrhunec SP in veliko lepih trenutkov

»Vsako leto se bolj zavedam, kaj pomeni biti športnik leta v Sloveniji, državi, v kateri je tako veliko vrhunskih športnikov, da je težko dobiti to nagrado. Ponosen in vesel sem, da sem jo dobil še enkrat. Želel sem priti na prireditev, vendar imam obveznosti, na žalost se tudi letos ni izšlo. Vsako leto bolj pritiskam na ekipo, da bi lahko prišel, in upam, da se bomo v prihodnje uskladili,« je Pogačar povedal, potem ko je na pripravah v Španiji kipec najboljšega prejel iz rok novinarja RTV Slovenija Davida Črmelja.

»Najlepši trenutek je bilo SP, vendar je po tako vrhunski sezoni težko izpostaviti samo eno dirko. Tu so bili še Giro, Tour, Liege, Lombardija, velike dirke, na katerih je šlo vse po načrtih. Ko se spomnim na te dogodke, se mi zariše nasmeh na ustnice,« je o tretjem naslovu slovenskega športnika leta (še 2021 in lani) povedal Pogačar, ki je pred tem pobral Rogovo zlato kolo ter naslova slovenskega in svetovnega kolesarja leta (Velo d'Or).

Z izjemno prevlado, kakršne v tem športu nismo videli pol stoletja, bi Sloveniji lahko kot prvi prinesel tudi prestižnega laureusa, naslov svetovnega športnika leta. Doslej smo imeli v tej najbolj prestižni kategoriji eno nominiranko, Tino Maze v letih 2014 in 2015. Tudi Pogačar je bil leta 2021 (za svojo krstno zmago na Touru leta 2020) med nominiranci za preboj leta, vendar nagrade bržkone ni prejel tudi zato, da je ne bi dve leti zapored podelili kolesarju. Leto prej so za preboj leta nagradili Egana Bernala, ki je pred njim dobil dirko po Franciji, vendar kariere ni nadaljeval v tako blestečem slogu.

Tadej Pogačar je po letih 2021 in 2023 še tretjič osvojil naslov slovenskega športnika leta. FOTO: Miha Hočevar

Pogačar jo je in še vedno napreduje iz leta v leto, čeprav je že štiri sezone zapored številka ena na jakostni lestvici Svetovne kolesarske zveze (UCI). Če bo nadaljeval v tempu, s katerim je pri 26 letih dobil že tri Toure, en Giro in sedem spomenikov ter vse skupaj slavil 88 zmag, bo kmalu ne le kandidat za kolesarja in športnika leta, temveč najboljšega v zgodovini.