Ljubljana, deveto najhitrejše maratonsko mesto vseh časov

Rekord ni edini, je pa gotovo eden najboljših pokazateljev kakovosti maratona. Ljubljana je v tem pogledu po zaslugi Sisaya Lemme Kasayeja deveta na svetu: 42,195 kilometra v dveh urah, štirih minutah in 58 sekundah je ena najboljših športnih predstav, kar smo jih kdajkoli videli na slovenskih tleh.





Etiopski tekač je dokazal, da je na novinarski konferenci pred tekmo mislil resno, ko je napovedal, da je ljubljanski maraton eden glavnih ciljev sezone. Šestdeset tisoč evrov nagrade zanj in 45.000 za novo rekorderko med ženskami, Kenijko Visiline Jepkesho, utegne organizatorjem povzročiti kakšen glavobol, a včasih je tudi bolečina prijetna. Po zagotovilih Gojka Zalokarja, direktorja maratona, je bil nad organizacijo in razpoloženjem navdušen tudi tehnični delegat Mednarodne atletske zveze, od katerega je odvisno, ali bo maraton dobil zlato značko.



Če jo bo, je eden od ciljev organizatorjev – biti enakovreden višjemu srednjemu razredu evropskih maratonov – na dosegu roke. Letos je sicer nastopilo precej manj tekačev kot lani, a v dežju kaj drugega niti ni bilo pričakovati. Navsezadnje je eden glavnih ciljev tega dogodka skrb za zdravje slovenskega naroda: preventiva je cenejša kot kurativa, vedno znova opozarja Zalokar. In verjetno se strinjamo, da je nekajurno tekanje v premočenih oblačilih vse prej kot preventiva.

A vrnimo se k tekmovalnemu športu: imeti deveti najhitrejši maraton vseh časov je izjemna priložnost, pa tudi odgovornost. »Rekorda nas bosta stala precej, mogoče nam bosta povzročila tudi kakšen glavobol. Pričakujem, da bomo morali podvojiti fond za vrhunske maratonce: ne smemo pozabiti, da so tudi drugi maratonci dosegli vrhunske rezultate. Po drugi strani je to je dokaz, da je proga zelo hitra, zato bodo tekači v prihodnje na to tekmo pomislili, ko bodo lovili norme za velika tekmovanja,« je pojasnil Zalokar.



Lestvica maratonov z najboljšimi rekordi proge za moške sicer razkriva, da je maraton ena najhitreje vzpenjajočih se atletskih disciplin. Na vseh maratonih v prvi deseterici so rekordi padli v zadnjem desetletju. Na štirih, vključno z Berlinskim, kjer je padel svetovni rekord, so maratonci rekordne znamke izboljšali letos.

Razvidno je tudi, kakšno vlogo igra denar. Najdaljšo brado imata maratona v Frankfurtu (2011) in Rotterdamu (2009), prav ta dva maratona pa zadnje čase izgubljata na veljavi. »Rotterdam, kjer sem bil tudi tehnični delegat, ni več to, kar je bil nekoč, Frankfurt pa je lani zmanjšal nagradni sklad,« je v pogovoru za Delo zatrdil Gabrijel Ambrožič, ki skrbi, da na ljubljanskem maratonu nastopijo čim boljši tekači.

Čeprav je Visiline Jepkesho krepko izboljšala rekord ljubljanskega maratona, njenih 2;22:58 Ljubljane vseeno ne uvršča posebej visoko med maratoni z najhitrejšim rekordom za ženske. Dobra ponazoritev je že razlika med svetovnim rekordom in rekordom ljubljanskega maratona: pri moških znaša 3 minute in 19 sekund, pri ženskah pa 7 minut in 33 sekund. Morda izziv za organizatorje za prihodnje leto?