Kljub težavam ostal med najhitrejšimi Evropejci

Novo mesto – Čeprav je bila sezona 2018 za Luko Janežiča daleč od takšne, kot si je želel, je bil drugič zapored izbran za najboljšega slovenskega atleta leta. Peti z evropskega prvenstva v Berlinu prave domače konkurence nima, ta čas pa je že dodobra zakorakal v priprave na novo sezono, ki bo imela v zimskem delu vrhunec na dvoranskem EP v Glasgowu, letna pa na SP v Dohi.

Precej novega je prinesla sezona 2018 ekipi Luke Janežiča, žal ne v obliki kolajn ali rekordov, ampak soočanja s poškodbami. Vedno novimi, takorekoč iz tedna v teden, veliko je bilo odpovedi nastopov, ob vsaki tekmi je obstajal strah, da bo šlo med tekom kaj narobe. »Sezona je bila vsekakor drugačna kot vse druge, saj se še nikdar nisem soočal s tako resnimi težavami. A poškodbe so del športa, ne vem, zakaj se mi je vse to dogajalo ravno letos, sem pa vesel, da sem jo navsezadnje končal zdrav. Bomo pa zagotovo v prihodnje še bolj pozorni pri fizioterapijah, regeneraciji, vsem, s čimer bi lahko preprečili težave,« je novo učno uro iz letošnje poletne sezone odnesel 22-letnik (23 let bo dopolnil v sredo), ki ima lahko na koncu grenko-sladke občutke.

Ne glede na vse našteto je namreč potrdil status enega najhitrejših Evropejcev na 400 metrov. Na evropskem prvenstvu je osvojil 5. mesto, se v polfinalu drugič v karieri spustil pod mejo 45 sekund in s 44,93 skupno odtekel šesti čas leta na stari celi. »Če pač sezona ni bila takšna, kot sem želel, in sem celo odpovedal dva nastopa v diamantni ligi, lahko rečem, da sem na največjih tekmah leta dobro tekmoval. Sedmo mesto na svetu v dvorani in peto v Evropi na prostem ni slabo. Seveda me bodo poslej na EP zadovoljevale le kolajne in to je veljalo načeloma že letos, a vendarle glede na potek sezone ne morem biti nezadovoljen,« se je dotaknil vrhuncev Vodičan, ki so mu misli kdaj pa kdaj ušle tudi k tistemu, kaj bi bilo, če bi bilo, pač glede na to, da je v Berlinu tekel drugi čas kariere: »Da, marsikaj bi se lahko letos zgodilo, marsikaj je bilo dosegljivo, a po drugi strani je tudi res, da sem imel lani zelo stanovitno sezono, potem pa je prišlo SP, kjer sem izpadel v prvem krogu.«

Vrhunec šele septembra

Janežič je zdaj seveda z mislimi že dodobra v naslednji sezoni, na katero se je začel pripravljati pred mesecem dni, se je v četrtek vrnil s priprav v Medulinu, zdaj sledi počitek, decembra pa se odpravlja na Kanarske otoke. Za zdaj treningi potekajo po načrtih, saj si je po sezoni dobro odpočil, novih težav pa k sreči ni. Izzivi v prihodnjem letu bodo vsekakor nekaj posebnega, saj bo vrhunec poletnega dela namesto v prvi polovici avgusta šele konec septembra in v začetku oktobra (27.-6.), svetovno prvenstvo bo namreč gostila Doha. A hkrati bo štart diamantne lige tako kot vsako leto v začetku maja, kar pomeni, da se bo tekmovalno obdobje močno raztegnilo, atleti bodo morali biti na vrhuncu tedaj, ko sicer niso vajeni in načeloma že vsi končajo sezono, morda se tudi že pripravljajo na novo.

»Sezona bo vsekakor nenavadna, res se bo treba še posebej posvetiti temu, kako jo izpeljati, kako stopnjevati formo, pri čemer je jasno, da za vse tekme ne moreš biti vrhunsko pripravljen. Čudno se mi sicer zdi, da se diamantna liga začne kot ponavadi, a pravo pripravljenost bo vsekakor treba ujeti precej pozneje kot sicer. Septembra sam res nisem v formi,« se je ozrl k prvenstvu v Katarju, pri čemer je seveda jasno, da evropski tekači na 400 metrov v svetovnem merilu niso povsem v vrhu, na zadnjem SP v Londonu je bila prav to edina disciplina brez evropske udeležbe v finalu ... Velika priložnost se tako zdi marčno (1.-3.) EP v Glasgowu. »Da to bo velik cilj, fino bi bilo, da 'pade' prva članska kolajna. A najprej počakajmo, kako se bo sploh razpletala zimska sezona,« še pravi Janežič, ki se dobro zaveda pasti dvoranskega teka, saj je bil lani na EP v Beogradu med glavnimi favoriti za zmago, a bil že v kvalifikacijah zaradi prestopa diskvalificiran.

V izboru za atleta leta sta se sicer za Janežičem (312 glasov) zvrstila Žan Rudolf (115) in Kristjan Čeh (86), medtem ko je pri ženskah »zmaga« pripadla Martini Ratej (273) pred Marušo Mišmaš (199) in Anito Horvat (158).