Kako izbrati rekreacijo, ki vam bo res koristila

Telesna vadba je pomemben element v želji po zdravem življenjskem slogu. Da bo res tudi koristna in učinkovita, pa je pomembno, da je strokovno vodena in hkrati prilagojena tako našemu telesu kot našim željam. »Ponudbe različnih vadb na trgu je res veliko in splača se poskusiti različne, da na koncu ugotovimo, kaj nam ustreza. Strokovni delavci v športu pa morajo znotraj svojih rekreativnih vadb poskrbeti, da vadbene programe zastavijo tako, da zadostijo vsem komponentam z zdravjem povezanega življenjskega sloga. Samo na ta način bomo resnično lahko zadovoljili našo potrebo po gibanju, ki je ena izmed osnovnih fizioloških potreb, tako kot potreba po hrani, vodi in svetlobi,« v intervjuju pove prof. dr. Maja Pajek, redna profesorica, na Fakulteti za šport in članica Akreditacijske komisije pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

prof. dr. Maja Pajek FOTO: osebni arhiv

V času covida-19 smo na spletu dobili poplavo trenerjev, ki obljubljajo super učinkovite vadbe in hitre rezultate. Jim lahko zaupamo?

Vprašanje je izjemno kompleksno. Položaj, v katerem smo se znašli v zadnjih dveh letih, nas je prisilil, da smo kar nekaj svojih dejavnosti preselili na splet, in tako ne preseneča, da so bili tudi marsikateri strokovni delavci v športu prisiljeni svojo dejavnost preseliti na splet. Pavšalno govoriti, da je vse, kar je na spletu, slabo in nevredno zaupanja, tudi ni korektno. Vsekakor pa super učinkovitih vadb, ki ponujajo hitre rezultate, preprosto ni. Gre za podoben fenomen kot pri super učinkovitih hitrih dietah, za katere vemo, da so neučinkovite in imajo celo jo-jo učinek, kar pomeni, da po končani hitri dieti ljudje praviloma še dodatno pridobijo telesno težo. Gre za različne marketinške trike prodaje storitev, ki nagovarjajo kupce, da v čustvenem zanosu nekaj hitro kupijo. Vsaka vadba, ki se je lotimo, mora imeti v podstati dolgoročno spremembo življenjskega sloga in mora biti zasnovana na način, da so ljudje takšen življenjski slog sposobni dolgoročno ohranjati. Gre za tako imenovani »tek na dolge proge«.

Glede na to, da z vključitvijo na športno vadbo strokovnemu delavcu zaupamo naše najvrednejše darilo - naše telo, se je pametno pogovoriti s strokovnim delavcem, mu postaviti res veliko vprašanj, morda tudi o tem, kako sam dojema delo z vami, kako se bo lotil načrtovanja vadbe, ali bo izvedel začetne meritve vaše gibalne učinkovitosti, ali zna prilagajati vadbo različnim telesnim stanjem, ali bosta skupaj postavila ustrezne cilje, ki bodo sprejemljivi za vaše obveznosti, ki jih imate v življenju v kakšnih drugih vlogah (zaposleni, mama, oče, sin, hči …). Na podlagi pogovora se bomo veliko lažje odločili, ali se bomo v vadbo vključili ali ne, ne glede na to, ali jo bomo izvajali po spletu ali v živo. Osebno menim, da je delo v živo bistveno bolj učinkovito.

Varno in ustrezno rekreacijo si torej lahko zagotovimo tako, da preverimo, ali je ustrezno strokovno vodena. Kako lahko preverimo, da je trener ustrezno kvalificiran za svoje delo?

Zakon o športu opredeljuje, da lahko v Sloveniji deluje kot strokovni kader v športu le tisti, ki to izkazuje z javno veljavnimi listinami - diplomami. Na področju športa v Sloveniji lahko deluje izobražen kader, ki je končal ustrezno visokošolsko/univerzitetno izobrazbo s področja športa (profesorji športne vzgoje, trenerji različnih panog, kineziologi), in strokovno usposobljen kader, ki ga usposobijo na nacionalnih športnih zvezah za posamezne športe, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem (npr. Nogometna zveza Slovenije za področje nogometa, Rokometna zveza Slovenije za področje rokometa …) in na Olimpijskem komiteju Slovenije – združenju športnih zvez (OKS-ZŠZ), ki ima edini v Sloveniji javno pooblastilo za izvajanje usposabljanja na področju športne rekreacije in športa starejših ter pri Zvezi za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite (Zveza ŠIS-SPK), ki pokriva področje športa invalidov.

Torej vsekakor naj vadeči pri strokovnem delavcu med pogovorom preveri tudi njegovo strokovno usposobljenost in ga prosi, da mu jo izkaže.  Podatke se lahko preveri direktno pri nosilcu programa usposabljanja (NPŠZ, OKS-ZŠZ in Zvezi ŠIS-SPK) ali pri pristojnem ministrstvu v razvidu strokovno izobraženih in usposobljenih športnih delavcev;  dostopno na povezavi: https://www.gov.si/teme/strokovno-izobrazeni-in-usposobljeni-delavci-v-sportu/

Torej javnoveljavni programi usposabljanja, ki potekajo v Sloveniji, se za področje športne rekreacije in športa starejših izvajajo pod okriljem OKS-ZŠZ, za področje dela z invalidi na Zvezi ŠIS-SPK in na področju posameznih športov nacionalne panožne zveze. Razvid javnoveljavnih programov usposabljanj vodi MIZŠ, in  je objavljen na njihovi spletni strani.

Tim Gradišek, profesor športne vzgoje. FOTO: osebni arhiv

Tudi Tim Gradišek, učitelj športne vzgoje in osebni trener, se strinja, da mora biti vsaka vadba dobro načrtovana, organizirana in prilagojena potrebam vsakega posameznika. »Pri tem sta pomembna tako oseba, ki se vključuje v trenažni proces, torej rekreativec ali športnik, kot tudi strokovni delavec, ki mora s svojim znanjem in izkušnjami determinirati kakšen način in pristop, ki bo za vadečega najbolj primeren glede na njegovo znanje o vadbi, pripravljenost in tudi, kaj vadeči želi z vadbo doseči.« Pri tem je redno usposabljanje strokovnih delavcev vsekakor nujno. Le tako lahko sledimo novim tehnologijam, trendom in sodobnim načinom treningov, pravi Gradišek.

Več o projektu Usposabljanje strokovnih delavcev v športu.

Foto Depositphoto

Kakšno znanje na teh usposabljanjih dobijo bodoči strokovni delavci?

Na usposabljanjih tečajniki pridobijo široko paleto znanj za učinkovito delo v športu, vendar pa je potrebna postopnost tudi pri učenju. Usposabljanja so zasnovana dvostopenjsko. Prva stopnja predstavlja pridobitev naziva strokovni delavec 1, pri čemer pridobijo kompetence izpeljave in spremljave vadbenega procesa. Po enem letu dela kot strokovni delavec 1 in kar nekaj pridobljenih izkušnjah pa je izjemno priporočljivo, da se udeležijo še usposabljanja 2. stopnje za pridobitev naziva strokovni delavec 2, kjer svoje kompetence nadgradijo še z učinkovitim načrtovanjem in organizacijo vadbenih procesov. Poudariti bi želela, da na tovrstnih usposabljanjih predavajo resnično najboljši strokovnjaki s posameznega področja.

Kakšno škodo si lahko povzročimo, če se rekreacije lotimo napačno?

Veliko. Podobno kot pri napačnem jemanju in nepoznavanju zdravil. Na primer: imamo posameznika, ki se odloči preteči maraton in se vadbe loti sam, s pomočjo informacij s spleta. Pridno vadi in trenira, ob tem pa ne ve, da je njegov gibalni vzorec teka napačen. Tako med vsako vadbo obremenjuje svoje telo in ga posledično poškoduje do te mere, da ne more več teči in se premikati brez bolečin. Če bi se vključil v tekaško skupino, bi strokovni delavec takoj opazil porušen gibalni vzorec in ga popravil ter šele nato izvajal vadbo za maraton. Enaka analogija velja pri vseh vadbah, tudi pri vadbi za moč in visoko intenzivni vadbi, kjer je res ključnega pomena najprej kakovost giba in šele nato količina. Zato toplo priporočam vsakemu, ki se odloča za začetek športne vadbe, da to naredi s pomočjo strokovnjaka, ki področje pozna.

FOTO: Depositphoto

Ste tudi kineziologinja, zato od blizu poznate tudi najpogostejše športne poškodbe. Imate občutek, da se med rekreativci poškodbe v zadnjih letih povečujejo in zakaj?

Poškodb rekreativnih športnikov je kar nekaj in se tudi povečujejo. Res pa je, da se povečuje število rekreativnih športnikov. Bolj kot je vadba visoko intenzivna, večja je možnost poškodb. Največjo težavo vidim predvsem pri visoko intenzivnih vadbah za ljudi, ki imajo sedeč življenjski slog in sedijo tudi do 10 ur na dan, za rekreacijo pa si izberejo visoko intenzivno vadbo, da bi nadoknadili za vse sedenje. Tak pristop k vadbi kar kliče po poškodbah.

Pri vadbi je izjemno pomemben premišljen in pameten pristop, ki temelji na telesnem stanju posameznika. Če imamo kot strokovni delavci to ves čas pred očmi, potem so možnosti poškodb pri vadbi res minimalne. Dejstvo pa je, da ljudje ob pomanjkanju časa želijo v kratkem času narediti kar največ, včasih še malo pod stresom in z glavo že na naslednjih opravkih in poškodba je hitro tukaj. Ko vadimo, je potrebna osredotočenost na to, kar počnemo. Torej zavesten pristop k vadbi.

Posebno področje rekreacije je tudi šport starejših. Ali so za vodenje starejših potrebna še kakšna dodatna usposabljanja in kompetence?

Res je, vadba starejših je posebno področje, ki zahteva specifična znanja. Vadbi starejših je namenjen celoten program usposabljanja, ki ravno tako obsega 2 stopnji. Javno pooblastilo za izvajanje programa usposabljanja na področju športa starejših ima kot edini ponudnik v Sloveniji OKS-ZŠZ. Zavedati se je treba, da so starejši ranljiva skupina, pri kateri se srečujemo tudi z različnimi bolezenskimi stanji, ki so lahko kronične ali akutne narave. V starosti prihaja do degenerativnih sprememb, ki so posledica staranja, hormonskih sprememb, ki se pojavijo okoli 50. leta, okorelosti mišic, sarkopenije (propadanje mišic) in še bi lahko naštevala. Če k temu prištejemo še vse kronične nenalezljive bolezni, kot so diabetes tipa 2, bolečine v križu, srčno-žilna obolenja, odpoved ledvic …, potem je jasno, da je pri delu s starejšo populacijo potrebno bistveno širše poznavanje telesa in metodike prilagajanja vaj posameznemu telesu. Morda bi tukaj poudarila, da toplo priporočam, da se vadbe starejših lotijo predvsem kineziologi, ki imajo res široko znanje s tega področja. Strokovni delavci, usposobljeni na področju vadbe starejših, pa so jih pri tem lahko v pomoč pri izpeljavah nekaterih vadbenih programov oziroma pokrivajo vadbo zdravih starejših brez odkritih zdravstvenih stanj.

Naročnik oglasne vsebine je OKS