Domači lovoriki sta Turka prisilili, da spet razmišlja tudi o tujini (VIDEO)

Ljubljana – Rok Turk je šesti slovenski avtomobilist z več kot enim naslovom državnega prvaka v reliju. Lani si je s peugeotom 208 T16 R5 domačo konkurenco pokoril prvič, letos je podvig ponovil z istim jeklenim konjičkom in isto sovoznico, Blanko Kacin. Dve zaporedni lovoriki na domačih stezah pa ga silita v to, da (spet) razmišlja tudi o nastopanju na močnih mednarodnih dirkah.

Druga krona je brezmadežna in čista kot solza. Na šestih letošnjih relijih za DP ni bil nikdar slabši kot drugi, vpisal je – enako kot lani – štiri zmage, skupno je že pri dvanajstih. Na zadnjem dejanju sezone na domačem dvorišču v Idriji trinajste ni vpisal, si jo je pa želel in se z njo tudi spogledoval, a na zadnji hitrostni preizkušnji jo je moral oddati povratniku Tomažu Kaučiču, državnemu prvaku v davnih letih 2007 in 2008. Mnogi so mislili, da je 36-letni Idrijčan v finišu dirke in sezone taktiziral, saj je imel skupno že ogromno prednost pred prvim izzivalcem, Italijanom Claudiem de Ceccom, in je moral le brez resnejših preglavic prečkati ciljno črto.



»Niti najmanjšega taktiziranja ni bilo, tako kot na vseh ostalih dirkah sva se z Blanko borila od začetka do konca. Čas zadnjega 'brzinca' je bil posledica zarošenega sprednjega stekla in je bil zelo dober glede na to, koliko sva iz avta sploh videla. Vendar pa, žal, občutno prepočasen za zmago na dirki,« je strnil vtise Turk, ki je v tej sezoni, kot zatrjuje sam, storil še dodaten korak naprej v primerjavi s prejšnjimi: »Če primerjam z lansko, je bil napredek očiten že po časih hitrostnih preizkušenj, ki so bile obe leti iste – letos so bili namreč časi krepko boljši.« Ko potegne vzporednice med lanskim in letošnjim naslovom, med njima ne dela razlik, oba imata zanj enako težo že zaradi obsežnosti izpeljave tovrstnega projekta, »razlika je le v tem, da smo prvega dlje časa čakali,« se namuzne.

Vesel ostrejše konkurence

V zadnjih dveh letih je zmagal na dveh tretjinah vseh relijev (8/12) in navdušil z izjemno konstantnostjo, kakršno je pred njim nazadnje kazal njegov idrijski »sosed« Aleks Humar. »Ključ do takega uspeha je delovanje celotne ekipe kot eno,« je Rok, zadovoljen tudi z brezhibnim delovanjem »jeklenega konjička«, pohvalil sovoznico, mehanike in vse v ekipi OPV Racing Cars, ki skrbijo za nemoteno delovanje dirkalnika. Za zaostritev konkurence so letos poskrbeli tudi nekdanji šampioni, ki se po daljšem premoru vračajo v tekmovalni premor. Najprej je svoj status odmrznil Andrej Jereb, nazadnje v Idriji še (zmagovalec) Kaučič. Turka ostrejša konkurenca le veseli: »Zame je super tako! Več ko nas je tekmovalcev, več ljudi privabimo ob proge – pa najsi bodo to stari šampioni ali pa morda novi, prihajajoči asi.«



Rok je v preteklosti precej tekmoval na mednarodnih preizkušnjah, tudi tistih najvišje ravni, predlani denimo na slovitem Monte Carlu. Letos se je omejil skoraj izključno na domače steze. »Projekt nastopanja z vozilom R5 je zahteven zalogaj, ki ta trenutek dopušča udeležbo zgolj v domačem prvenstvu. Izjema je bila dirka v Opatiji,« pojasni državni prvak, toda v isti sapi prizna, da ga tujina še vedno močno mika: »Želja za prihodnje leto je ponoviti program iz zadnjih dveh sezon, ob ugodnem razpletu pa dodati še kakšno dirko na tujem.« V avtomobilizem je aktivno vpet, tudi ko relijev ni na sporedu. »Dirkanje in sestava projekta sta dejansko skupek vsega – službe, konjička, družine ...« poudarja Rok Turk, lanski slovenski avtomobilist leta. Bo tudi letošnji?