Bertoncljevo počutje nič kaj olimpijsko

Svetovno prvenstvo v Stuttgartu 2007 je bilo eno najuspešnejših za slovensko gimnastiko v novejši zgodovini – je tudi zadnje SP, na katerem so slovenski telovadci osvajali kolajne –, 12 let kasneje so na istem prizorišču doživeli veliko razočaranje. Potem ko si v kvalifikacijah pot na OI 2020 ni zagotovila nobena telovadka, so šli po ženski poti še moški. Sašo Bertoncelj, glavno slovensko orožje, je s konja padel.

»Nič kaj olimpijsko se ne počutim,« je bil prvi odziv Saša Bertonclja po nastopu v kvalifikacijah svetovnega prvenstva, ki v največji meri odloča o potnikih v Tokio 2020. Za našim najboljšim telovadcem zadnjih let je namreč še en ponesrečen poskus – skupno tretji –, da bi si zagotovil mesto na največjem športnem dogodku. Če je bil prvič, na SP v Tokiu 2011, zelo blizu, saj je bil finalist konja z ročaji (a je bila za na odhod na OI v London za specialiste potrebna kolajna), je bil ob naslednjih dveh priložnosti zelo daleč. Pred štirimi leti v Glasgowu je obstal v kvalifikacijah, prav tako včeraj v Stuttgartu, pri čemer bi tokrat za OI bržčas zadostovala uvrstitev v finale.



Potem ko mu je šlo še na uradnem treningu po načrtih, je bilo na tekmi vse drugače, padec s konja je odnesel sanje o dobri uvrstitvi. No, v bistvu se je od te poslovil že pred njim. »Začel sem sicer dobro, pri tretji prvini pa se mi je pripetila manjša napaka, ki se je nato le potencirala. Porabil sem preveč moči. Padcu bi se sicer načeloma lahko izognil, a bi mi v tem primeru noge ušle narazen v tolikšni meri, da s finalom prav tako ne bi bilo nič,« je o svojem nastopu, za katerega je dobil skromno oceno 12,033, dejal Bertoncelj. Za finale je bilo potrebnih precej več kot 14,500.


 

Ni še vsega konec

»Seveda sem močno razočaran, le kdo ne bi bil, veliko dela sem vložil v to prvenstvo. Seveda predvsem z vidika olimpijskih iger, na SP bodo že še priložnosti. A kot športnik sem se v karieri soočal tudi s še večjimi razočaranji, bil bolje pripravljen, a mi je prav tako spodletelo. Zato znam pogledati na vse skupaj tudi z drugega zornega kota: je grozno, ni pa še vsega konec,« je razmišljal slovenski telovadec, za katerim je najlepša zamujena priložnost za nastop na OI. Ni pa še povsem zadnja, a zdaj bo treba pokazati veliko več.

Eno mesto bo namreč vodilo tudi prek svetovnega pokala. Gre za dveletni cikel, ki se je začel novembra lani v Cottbusu, letos so sledile tekme v Melbournu, Bakuju in Dohi, zdaj se bodo tekme zvrstile še enkrat. Od skupno osmih bodo šteli za lestvico le trije najboljši rezultati, Bertoncelj pa bo v drugi del svetovnega pokala štartal z ničle. Doslej je namreč nastopil le v Cottbusu, kjer je bil sedmi, ostale preizkušnje je izpustil zaradi zdravstvenih težav.



»Teoretične možnosti za igre še obstajajo, bo pa treba za to pokazati marsikaj. Težko bo, vsekakor manj realno, kot je bilo svetovno prvenstvo. Moral bom z zbrano glavo naprej, ne smem gledati na Stuttgart kot na tragedijo,« je še dejal Bertoncelj. Daleč za finalom sta ostala tudi preostala dva slovenska telovadca, ki sta oba nastopila na parterju: Rok Klavora je dobil oceno 13,800, Luka Terbovšek pa 13,233.

Skupno štiridnevne kvalifikacije so se sinoči končale, zdaj se začenja finalni del, jutri je na sporedu ženski ekipni finale s prvo gimnastično zvezdnico na čelu Simone Biles.