Nogometni most: vsi dobrodošli na stičišču sveta

Katar je v zadnjih letih gostil toliko velikih mednarodnih športnih tekmovanj, denimo svetovna prvenstva v rokometu, kolesarstvu, športni gimnastiki, da se zdi, kot da gre za izjemno športno državo. A je to vendarle daleč od resnice, zanimanja lokalnega prebivalstva ni, kar je potrdilo tudi atletsko SP, med katerim so šle pogosto v svet fotografije praznih tribun. Seveda pa največje tekmovanje šele prihaja, v Dohi in okolici je že vse v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva 2022, s katerim se bo Katar želel pohvaliti pred svetom, pričakovati je tudi veliko več gledalcev, saj bo veliko tujih, zaradi katerih bodo gostitelji nekoliko bolj ohlapni pri nekaterih svojih sicer zelo strogih pravilih.


Atletsko svetovno prvenstvo, ki se je sinoči končalo v Dohi, je bilo za Katarce neke vrste generalka za nogometno SP. Resda so v Dohi gostili že kar nekaj prvenstev in gostijo tudi letne športne dogodke (denimo moški in ženski teniški turnir, miting atletske diamantne lige, tekmo svetovnega pokala v športni gimnastiki, v bližini tudi dirko svetovnega motociklističnega prvenstva), a SP v atletiki velja za eno največjih tekmovanj na svetu, preizkus pa ni bil ravno najbolje opravljen. Prvi vtis je bil sicer dober, saj so bila na letališču posebna okenca za vstop v državo namenjena zgolj za atletsko SP, kar sicer ni praksa, najbogatejša država, v kateri človek dobi občutek, da ima največ zobozdravnikov in zdravnikov na prebivalca (skupno jih ima sicer 2,8 milijona), gotovo sodi tudi med najbolj čiste, je pa ta čas velika težava promet, v katerem velja nekoliko drugačen sistem v semaforiziranih križiščih kot pri nas, zato petminutno čakanje na zeleno luč ni nič posebnega, poleg tega pa je Doha ta čas eno veliko gradbišče.

Gradijo ceste, metro, hotele, štadione. Zdi se tudi, da Katarci pravega odnosa do športa nimajo in ga niti ne poznajo najbolje, četudi poudarjajo pomembnost športa v katarski družbi, a že seznam njihovih največjih zvezdnikov pove veliko, to so Mutaz Essa Barshim, dvakratni svetovni prvak v skoku v višino, ki je tudi edini napolnil štadion med SP, Mohammed Suleiman, dobitnik prve olimpijske kolajne za Katar (tek na 1500 metrov na igrah v Barceloni 1992), in Nasser Al-Attiyah, bronasti v streljanju na glinaste golobe na OI 2012 v Londonu.

Doha je hitro rastoče in razvijajoče se mesto. V njem in njegovi okolici živita več kot dve tretjini katarskega prebivalstva. FOTO: Reuters

Več kot dvotedensko slavje

Seveda pa ima tudi v Katarju nogomet poseben status – Nasser Al-Khelaifi je lastnik PSG –, sprva je bila priljubljena lokalna različica tembah, v 40. letih prejšnjega stoletja so sodobni nogomet prvi začeli igrati delavci v naftni industriji (gre za državo, ki ima danes tretjo največjo zalogo nafte na svetu). Leta 1960 je bila ustanovljena katarska zveza, 1976. pa so priredili zalivski pokal, kar je bilo tudi prvo mednarodno tekmovanje v državi, ki se je izpod britanske oblasti dokončno osamosvojila leta 1971. Letos je državna reprezentanca dosegla največji uspeh v zgodovini, ko je zmagala na azijskem prvenstvu, kjer je v finalu ugnala štirikratne prvake Japonce.

Zdaj oziroma čez tri leta je pred njo veledogodek, ki bo drugič v Aziji in prvič v arabskem svetu, za Katar je to del vizije 2030 in želje po tem, da je stičišče sveta, k čemur bodo pripomogli tudi direktni leti iz več kot 150 destinacij. Prireditelji, za katere je nogomet »največje darilo, ki ga lahko en človek podari drugemu, ki briše meje med ljudmi in samo finale svetovnega prvenstva ustavi ves svet«, poudarjajo, da bo SP presegalo meje Katarja, da bo to prvenstvo celotnega arabskega in muslimanskega sveta. Dolgo so se trudili, da bi arabski svet dobil organizacijo prvenstva, ko je 2. decembra 2010 v glasovanju premagal ZDA, Avstralijo, Južno Korejo in Japonsko, je slavje segalo vse do 18. v mesecu, ko v Katarju slavijo največji državni praznik.

Tretji štadion decembra

Med atletskim SP je bila ena prvih priložnosti, ki so jo gostitelji ponudili novinarjem, obisk razstave o zgodovini nogometa v Katarju, kandidaturi za SP 2022 in predstavitvi štadionov za prvenstvo, ki bo od 21. novembra do 18. decembra 2022. To bo prvenstvo, ki se bo razprostiralo na najmanjši površini, če je na prejšnjem Kaliningrad in Jekaterinburg ločilo 3000 kilometrov in so nogometaši igrali na 12 štadionih po vsej Rusiji, bo v Katarju, »majhni, a veličastni državi« največja razdalja med dvema štadionoma (Al Bayt–Al Janoub) komajda 55 kilometrov, najmanjša (Al Rayyan–Education City) pa zgolj pet kilometrov. Štirje štadioni bodo namreč v Dohi, štirje pa le malce iz glavnega mesta. Prvič po SP v Urugvaju 1930 si bodo lahko tako gledalci ogledali več kot eno tekmo na dan. Za pot med prizorišči bo potrebna namreč največ ena ura. Ta čas je še težava, da obratuje le ena linija metroja, do SP bosta še dve, že zdaj pa ob pomanjkljivem javnem prevozu odlično delujeta sistema taksijev in Uberja, oba za nizko ceno, pač ceni goriva v Katarju primerno (okoli 40 centov za liter).

Za zdaj sta dokončana le dva štadiona, Kalifa, ki je bil zgolj obnovljen in je tudi gostil atletsko SP, ter Al Janoub, ki so ga odprli maja letos. Ostalih šest je v gradnji (veliko je bilo govora o razmerah, v katerih dela približno 30.000 delavcev), tretjega, Education City, bodo uradno odprli 18. decembra s polfinalom svetovnega klubskega prvenstva – prvo tekmo bo odigral Liverpool –, ostali bodo nared v naslednjih dveh letih. Arhitekti so črpali navdih v diamantih, jadrih, tradicionalnih moških kapah, tradicionalnih šotorih itd., prav poseben pa bo štadion Ras Abu Aboud, ki bo narejen iz zabojnikov in ga bodo po SP podrli. Z izjemo Kalife bodo na vseh štadionih zmanjšali zmogljivost – največji bo sicer z 80.000 sedeži v Lusailu, ki bo med drugim gostil uvodno tekmo in finale –, odstranili bodo zgornje dele tribun ter jih podarili manj razvitim državam.



Čeprav bo SP v zimskem času in bodo temperature med 18 in 24 stopinjami Celzija (ta čas je še 40), bodo vsi štadioni klimatizirani, z izjemo obnovljenega Kalife, ki so mu na posameznih ravneh tribun naknadno samo vgradili klimatske šobe, iz katerih premočno piha, in demontanžnega Ras Abu Aboud, bodo imeli vsi klimatizirane enote pod sedeži in še po posameznih nadstropjih. Zaradi možnosti hlajenja se bodo štadioni lahko uporabljali vse leto, inovativno tehniko klimatiziranih odprtih prostorov (gre za prve tovrstne štadione na svetu) pa želijo Katarci prenesti tudi v svet oziroma države, ki imajo podobne vremenske razmere. Za gradnjo štadionov in pripravljalnih baz je proračun 6,5 milijarde ameriških dolarjev.

Pivo, ženske, homoseksualci, bojkotirane države

Za razliko od dosedanjih prvenstev naj bi si nogometno SP vendarle ogledala množica ljudi, v Katarju pričakujejo približno 1,5 milijona obiskovalcev. Nastanjeni bodo lahko v hotelih, apartmajih, na ladjah, mogoče bo tudi puščavsko kampiranje. Pri gledalcih se seveda zastavlja več vprašanj, glavno je alkohol, ki je zelo težko dostopen, za tujce zgolj v določenih hotelih. Za SP bodo tudi Katarci tu malce bolj odprti, saj bo na voljo v več hotelih in v navijaških conah, prav tako naj bi znižali cene, saj so se te letos zaradi stoodstotno povišanega davka, močno povečale, veliko pivo denimo stane 12 evrov (mimogrede, evro je rado videna plačilna valuta).

Tudi stroge omejitve oblačenja pri ženskah naj tedaj ne bi veljale, bikini na plaži da, v mestu ne, pravijo. Sicer tujke že zdaj niso imele težav s kratkimi hlačami in majicami brez rokavov – četudi je res, da je tako 40 stopinj na prostem z občutkom vsaj 50 stopinj kot 20 v zaprtih prostorih klicalo po pokrivanju kože –, precej drugače pa to velja že za priseljenke. Istospolno usmerjeni navijači bodo prav tako dobrodošli – homoseksualnost je sicer prepovedana –, pri čemer javno izkazovanje čustev v Katarju tako ali tako ni zaželeno, tudi pri heteroseksualcih ne. In navsezadnje, SP si bodo lahko ogledali tudi navijači iz Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Egipta in Bahrajna, s katerimi je Katar sprt, zato imajo zaprte vse meje, tudi zračni prostor. Nogomet bo torej spet tudi most med sprtimi narodi.