Bertoncljeve možnosti minimalne, a vendarle so

Odkar se je uveljavil med najboljšimi konjeniki sveta, torej v zadnjem desetletju, Sašo Bertoncelj na veliko tekmovanje še nikdar ni šel tako slabo pripravljen kot tokrat na evropsko prvenstvo v Szczecin. V zadnjih dneh se je sicer stanje nekoliko izboljšalo, pravi odgovor pa bodo dale današnje kvalifikacije, s katerimi se prvenstvo tudi začenja.

Na lanskem EP – »zgodovinskem«, ker je združevalo več panog – je Sašo Bertoncelj na konju z ročaji osvojil srebrno kolajno, pred prvenstvom na Poljskem pa mu je bilo za zgled tudi razmišljanje Ilke Štuhec. V Szczecinu namreč ne bo branil srebra, ker mu tega nihče ne more vzeti in bo njegovo vedno, težko pa se poistoveti z drugim delom misli naše smučarke. Namreč da gre napadat novo kolajno, saj se zdi ta čas to precej nerealno, je pa seveda res, da je konj orodje, polno presenečenj. Pogosto se zgodi, da ga ne zmorejo ukrotiti številni vrhunski telovadci.

Tudi na to bo moral računati Gorenjec, ki pa se seveda osredotoča zgolj nase, v položaju, v kakršnem je, še toliko bolj. Ni namreč veliko manjkalo, pa bi nastop na EP odpovedal, sam pri sebi ga je kar že nekako prečrtal, vendar ga je trener Sebastijan Piletič vseskozi spodbujal, naj se vendarle skuša pripraviti. In se je, kolikor se je pač lahko.

»Da, od leta 2009 še nisem bil tako slabo pripravljen pred veliko tekmo. Dva, tri tedne prisilnega januarskega počitka zaradi težav s komolcem bi še lahko prenesel brez večjih prask, a ko bi se moral zares začeti pripravljati na EP, me je v posteljo položila bakterijska infekcija. Dva tedna antibiotikov, teden dni ležanja povsem brez treninga in izgubo nekaj kilogramov pa je vendarle težko nadoknaditi tako na hitro. Saj posamezne prvine ne predstavljajo težave, problem je kondicija. Tu sem že bil na želeni ravni, ko bi moral le še nekoliko nadgraditi, pa se je vse sesulo,« pojasnjuje 34-letnik, ki si je na evropskem prvenstvu želel nastopiti še iz enega razloga.

Evropske igre velika želja

Kar nenavadnega, glede na to, da telovadce letos čaka še svetovno prvenstvo v Stuttgartu, na katerem se bo razdelil levji delež vstopnic za OI 2020. Želi se namreč uvrstiti na evropske igre, saj je na premiernih pred štirimi leti osvojil zlato kolajno, edino tega leska za Slovenijo. »Vsaka velika tekma je zame pomembna, ne le zaradi kategorizacije, ampak zaradi prestiža. Rad zastopam Slovenijo in rad bi se vsaj poskusil uvrstiti na igre. Če ne bo šlo, pa si ne bom ničesar očital, saj sem vesel, da sploh tekmujem,« pravi Bertoncelj, ki bi moral – ob močno zaostrenih normah – na Poljskem osvojiti kolajno, da bi si zagotovil nastop na igrah v Minsku.

Kot ocenjuje, so možnosti za to minimalne, kot so tudi že za preboj iz kvalifikacij, ki so pač vedno zelo ozko sito. »Vem, da so možnosti res majhne, saj sem bil vedno realist, a vendarle obstajajo. In če se slučajno uvrstim v finale, potem pa nas je tam samo še osem in lahko si v pravem trenutku na pravem mestu …« razmišlja dobitnik treh kolajn z EP – ob srebru ima še dve bronasti odličji –, ki se mu je sicer v zadnjih dneh stanje nekoliko izboljšalo. Zdaj je nekje na 70 odstotkih želene pripravljenosti, pred tednom dni je bil na 60, pred dvema tednoma pa na 40, tako da napredek je, vprašanje pa je, ali bo to dovolj.

Na ponedeljkovem uradnem treningu je tako opravil sestavo z izhodiščno oceno 16,1, sicer z nekaj napakami, a je vsaj začutil, da jo lahko izvede tudi dobro. Če bodo rezultati tekmecev dovoljevali, pa bo raje izbral lažjo (15,7), o tem se bo lahko odločil tik pred zdajci, saj bo nastopil povsem ob koncu kvalifikacij, ki bodo od 10. ure do 19.40. Za Bertonclja bo to sploh prvi letošnji nastop …

Slovenija bo imela še dva tekmovalca, in sicer Roka Klavoro in Luko Terbovška na parterju.