Bertoncelj: Fenomenalno leto z grenkim priokusom

Kar devet mesecev je trajalo tekmovalno leto telovadcev, v katerem so slovenski nastopili na štirih tekmah svetovnega pokala, štirih svetovnega izziva, sredozemskih igrah ter evropskem in svetovnem prvenstvu. Za najboljši rezultat je pričakovano poskrbel Sašo Bertoncelj, ki je postal evropski podprvak na konju z ročaji. Premor med sezonama bo zelo kratek, februarja se bo kolesje spet zavrtelo, vrhunec leta pa bo SP v Stuttgartu, ki bo dalo največ potnikov za OI 2020.

Na tekmah svetovnega pokala oz. izziva je bila od Slovencev najboljša Tjaša Kysselef, ki se je šestkrat prebila med najboljše tri, dosegla pa tudi edino zmago, in sicer v Melbournu. A če bo avstralsko prizorišče v naslednjih dveh letih štelo za posebno lestvico za uvrstitev na OI, letos še ni … Je pa konec minulega tedna Cottbus, kjer navkljub temu, da je na preskoku pokazala, kar zna, ni prišla v finale, medtem ko je to uspelo Teji Belak (8.), tudi edini slovenski finalistki ženskega dela EP.

»Sezona ni bila ne ekstremno dobra ne slaba. Čeprav pred Tejo nobena slovenska telovadka na posameznem orodju ni nikdar prišla v finale EP, so zdaj takšni njeni rezultati že kar samoumevni in vedno pogostejše vprašanje je, kdaj bo kolajna. Če bi jo osvojila, bi bila to češnja na torti, to bi bil zame osebno res 'hud' rezultat. A tudi finale je lep dosežek, osvojili smo tudi tri kolajne na sredozemskih igrah, na SP pa sta bili Tjaša in Teja 14. in 16., kar je za slovensko žensko gimnastiko vrhunski rezultat,« ocenjuje leto selektor ženske reprezentance Andrej Mavrič, ki mu je vedno znova žal, da ima Belakova ponavljajoče se težave s stopalom, zato nikakor ne more otežiti skoka, kar bi jo lahko pripeljalo tudi do tako želene kolajne na EP.

»V bistvu je bila Teja že pripravljena za ta skok, a ko začne z doskoki na tršo podlago, jo začne boleti gleženj. Deset dni pred SP ga je skakala, a se v Dohi ni izšlo. Aprila bo verjetno spet pripravljena, kaj bo potem na EP, pa je vprašanje … Če bi lahko dva meseca trenirala na vso moč brez bolečin, potem bi že zdavnaj šlo,« pravi Mavrič, ki bo še razmislil o natančni sestavi urnika za prihodnje leto, v katerem bosta posebej podčrtana EP v Szczecinu in glavno kvalifikacijsko tekmovanje za OI 2020, SP v Stuttgartu, pri čemer sta termina razumnejša kot letos, ko je bilo prvo avgusta in drugo oktobra, saj bo prvenstvo stare celine aprila. »Na EP bomo šli po rezultat, na SP pa po vozovnico za Tokio, vmes bomo nastopali na svetovnih pokalih in izzivih, ne vem pa še, kaj naj naredimo z evropskimi igrami. Treba bo pretehtati, ali je nastop tu smiseln ali ne,« še dodaja Mavrič.
 

Pred novo sezono še poroka

O tem, kako si sestaviti koledar, bo dodobra razmislil tudi Bertoncelj, ko si bo pač malce odpočil od vseh tekmovanj in ko bo prišel s poročnega potovanja, saj se bo prihodnjo soboto poročil z dolgoletno partnerko Nino. Za zimsko poroko se je odločil iz preprostega razloga – ker med sezono ni bilo časa … »Sezona je bila res dolga, sploh termin zadnje tekme je bil zgrešen. Sicer je bilo zame tekmovalno leto fenomenalno z grenkim priokusom. Seveda sem bil zelo zadovoljen s kolajno na EP, odleglo mi je za vso sezono, pri 34 letih ni kar tako biti med najboljšimi v Evropi. A forma je potem še rasla in najbolje sem bil pripravljen na SP, česar pa z rezultatom nisem potrdil. Vem, da sem bil sposoben osvojiti kolajno tudi v Dohi, a eno je biti sposoben, drugo pa to tudi pokazati. S kolajno na SP bi bila sezona senzacionalna,« je črto potegnil Gorenjec, ki po SP ne telesno ne mentalno ni bil več na želeni ravni, kar je bilo jasno tudi v Cottbusu.

Ker bo prva tekma novega leta februarja v Melbournu, se najbolj nagiba k temu, da jo izpusti, saj je v koledarju zgodaj, za nameček zelo daleč z veliko časovno razliko. Morda bo v tem času raje okrepil sestavo in začel tekmovati z enomesečnim zamikom. »Tokrat sta EP in SP dovolj narazen, da se bo dalo stopnjevati formo za obe tekmovanji, seveda pa bo prioriteta Stuttgart. A z olimpijskimi igrami se ne želim več toliko obremenjevati, kot sem se doslej, saj potem tega nisem zdržal, bolj sproščeno se moram lotiti vsega skupaj,« načrtuje Bertoncelj, za katerega bo to zadnja priložnost, da se prebije na OI, kar je za gimnastične specialiste še vedno poseben izziv.