Vse, povezano z nekdanjo skupno državo, je postalo nezaželeno, tudi razmišljanje o holokavstu in vojni kot taki. Še posebej na Hrvaškem in v Srbiji.
Galerija
Nekdanji taboriščnik Ihor Malicki v Auschwitzu januarja 2015. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V nadaljevanju preberite:
Razstava v bloku 17, ki je bila za javnost zaprta od razpada Jugoslavije, je bila postavljena do leta 2009, ko naj bi jo po nekaterih navedbah podrli, ker sta Hrvaška in Srbija želeli postaviti vsaka svojo, temu pa je nasprotoval Spominski muzej Auschwitz-Birkenau. Kljub številnim pobudam, da bi se države naslednice dogovorile o postavitvi nove razstave, ki bi ustrezala zgodovinskim dejstvom, in se osredotočile predvsem na zgodbe umrlih v taborišču in preživelih, se je zapletlo že na začetku. Leta so tekla, okviren scenarij je bil sestavljen, a na političnem parketu je bil Auschwitz potisnjen na stran.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji