V nadaljevanju preberite: 

Novembra lani je Dušan Stefančič prejel nagrado austrian holocaust memorial award za zasluge pri ohranjanju spomina na holokavst. Sam sicer pravi, da ga je priznanje presenetilo, je pa hkrati prepričan o nujnosti tega, da deli svojo zgodbo, predvsem mladim. Odgovora na vprašanje, kako nekomu, ki ne trpi pomanjkanja, pojasniti, kaj je izjemna lakota, nima. Niti ga ne išče. O izkušnji s koncentracijskimi taborišči – preživel jih je šest, Dachau, St. Marie aux Mines, Natzweiler, Mauthausen, Gusen I in Gusen II – pripoveduje skorajda telegrafsko. Nihče se danes ne more preseliti v tisti čas, pojasnjuje sogovornik, zgolj potrudimo se lahko, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.