V nadaljevanju preberite:

»Ob vse večji tehnologizaciji družbe in vse večji specializaciji znanosti dobivajo humanistične znanosti predznak nepotrebnega dinozavra, ki je v današnjem svetu nekonkurenčen. Ne da bi objokovali izgubljeni humanizem in kritizirali tehnološki razvoj, mora znanost iznajti mehanizme lastne kritike,« razmišlja filozofinja in raziskovalka dr. Bara Kolenc. Prejšnji teden je v okviru 45. dnevov Znanstvenoraziskovalnega inštituta Filozofske fakultete UL v avli fakultete organizirala in vodila okroglo mizo z naslovom Znanost versus tehnoideologija. Gostje – filozof in pisatelj dr. Mirt Komel, fizikalni oceanograf, doktor fizike in filozofije dr. Matjaž Ličer ter filozof tehnologije dr. Aleš Mendiževec – so z različnih perspektiv osvetlili vprašanje odnosa med znanstveno raziskovalno dejavnostjo in prevladujočimi interesi tehnoloških korporacij. Razpravljali so o tem, kako je znanost vse bolj podrejena tehnoideologiji, ki jo poganjata predvsem profitabilnost in konkurenčnost, kar se odraža tudi v prerazporeditvi raziskovalnih sredstev na nacionalni in mednarodni ravni.

Je znanost družbeni oziroma človeški pojav ali pa sta družba in človek orodji oziroma funkciji tehnološkega napredka? Kaj je kritika znanosti v času tehnoideologije in kakšne bodo posledice nove delitve znanstvenih področij in njihovega financiranja? Kakšni so načini, orodja in mehanizmi znanosti, s katerimi lahko ta v današnjem času vzpostavlja polja lastne kritike?