Frustracije, ker nekoč preprostega giba odrasel človek nenadoma ne more več opraviti, so nekaj normalnega, pravi Miro Majcen, ki okreva po letalski nesreči.
![Ne izogiba se podrobnostim o nesreči, celo išče jih in razmišlja o tem, kje bi lahko tičali vzroki za tragično strmoglavljenje. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff](https://www.delo.si/media/images/20210924/1034064.width-660.jpg?rev=1)
Galerija
Ne izogiba se podrobnostim o nesreči, celo išče jih in razmišlja o tem, kje bi lahko tičali vzroki za tragično strmoglavljenje. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
V nadaljevanju preberite:
Nesreče se ne spomni. Ali je to blagoslov, bo morda jasno šele v bližnji ali daljni prihodnosti. A kot bi se posmehoval »usodi«, ki ga je za določen čas prikovala na posteljo, je na snemanje intervjuja prišel v majici s potiskom letala in čepico redbulla. Življenje pač ostaja rokenrol, čeprav po bobnih v tuzemskem življenju nič več ne tolče Charlie Watts.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji