V nadaljevanju preberite: 

Iztok Mlakar v intervjuju med drugim tudi o žal tradicionalni razdeljenosti slovenske družbe: »Pred nekaj dnevi so mi iz teatra posredovali dopis nekoga, ki je po 35 letih od izdaje pesmi Karlo Špacapan besnel nad besedilom, češ, če vem, kaj so partizani delali. Groza te zgrabi. So ljudje normalni? Kdaj se bomo premaknili od partizanov in domobrancev? Od cepljenih in necepljenih?« In tudi: »Še glede edinega upora, ki se je zgodil, imamo različna mnenja. V tem je majhnost, ne v številu ljudi. V tem, da ti je človek, ki je iste narodnosti, a drugačnega političnega prepričanja, bolj tuj kot resničen tujec. To nas hromi, da bi imeli res pravo satiro. Satira mora biti pravočasna, takrat vžge.«