Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Živi v glavi: kaj ostane po razstavi?

Na beneškem bienalu smo vedno znova priča nesramežljivi prizmi bogate neenakosti, ki jo s svojo prisotnostjo pomagamo vzdrževati.
Danci nam kažejo hiperrealistični svet nepričakovane drame, ki jo živimo. Elementi zgodovinske preteklosti danskega kmečkega življenja ter njihovih nordijskih mitologij se prepletajo z neznanimi pojavi iz znanstvenofantastične prihodnosti transčloveškega sveta in bioeksperimentiranjem. FOTO: Patricija Maličev/Delo
Danci nam kažejo hiperrealistični svet nepričakovane drame, ki jo živimo. Elementi zgodovinske preteklosti danskega kmečkega življenja ter njihovih nordijskih mitologij se prepletajo z neznanimi pojavi iz znanstvenofantastične prihodnosti transčloveškega sveta in bioeksperimentiranjem. FOTO: Patricija Maličev/Delo
30. 7. 2022 | 05:00
35:43

V nadaljevanju preberite:

Štirideset let bienalov beneških umetniških, gledaliških, glasbenih, filmskih, arhitekturnih – približno petindvajset let pisanja o njih. Z nenehnim navdušenjem, ob vseh teh pomenkih z artisti. Do nedavnega. Do pred nekaj let, ko se je nenapovedan v meni zgodil revolt, ki se je potem na vsaki dve leti izražal s pomislekom, ali in zakaj na biennale arte sploh še iti.

Koliko je umetnost še prizorišče za dejanja, ki bi jih lahko označili za pogumna, bodisi politična bodisi »zgolj« estetska, če sta ti kategoriji sploh ločljivi? Še vemo, kakšna naj bi bila videti takšna umetnost?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine