V nadaljevanju preberite:

Splav je del človeštva od samega začetka. Na Kitajskem so 2800 let pred našim štetjem za prekinitev nosečnosti uporabljali živo srebro, v starem Egiptu pa 1600 let pred našim štetjem zelišča. Želja po splavu je na neki točki trčila ob družbene vrednote; iz skoraj popolne tolerance se začeli pravice žensk do odločanja o tem, ali bodo otroka rodile ali ne, omejevati.

Predvsem obsodbe iz religije so povzročile, da je postal dostop do splava otežen. Ker porodništvo poprej sploh ni bilo v domeni zdravnikov, so posege najprej opravljale neizšolane babice, ki so jih ponekod razglasili za čarovnice in jih preganjali, pa homeopati, zdravilci … Šele kasneje so se vključili zdravniki. Desetletja so ženske umirale pod rokami različno izurjenih in strokovno pogosto nepodkovanih izvajalcev, ki so jih slabšalno imenovali mazači, saj ženskam ne država ne družba nista priznali pravice, da bi lahko varno in zakonito opravile splav.