Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je v okviru preiskave nepravilnosti pri nakupu stavbe na Litijski  kazensko ovadil tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, je v izjavi za medije potrdil direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič. Še eno fizično osebo so kazensko ovadili zaradi ponarejanja listin pri nakupu zgradbe, ki je sprožila afero Litijska, zaradi katere je morala položaj zapustiti nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Ministrstvo za finance z ugovori ni prepričalo računskega sodišča

Muženič v izjavi za javnost ni želel govoriti o imenih ovadenih, je pa potrdil, da sta med ovadenimi nekdanja uslužbenca ministrstva za pravosodje.

Kot je poročal portal Necenzurirano, so po neuradnih informacijah ovadeni nekdanji generalni sekretar na ministrstvu za pravosodje Uroš Gojkovič, nekdanji vodja službe za nepremičnine in investicije na istem ministrstvu Simon Starček, ki je bil tudi vodja projekta nakupa sodne stavbe, primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver, ki je državi za 7,7 milijona evrov prodal stavbo, in pooblaščena cenilka Breda Zorko, ki je menda pripravila cenitev, s katero so upravičili državni nakup nepremičnine po visoki vrednosti. Pod to cenitev je bil podpisan sodni cenilec Anton Rigler, ki je pozneje priznal, da je njena avtorica Zorkova, poroča Necenzurirano.si.

Ovadeno je menda tudi Vežnaverjevo podjetje Rezidenca Rajski vrt, prejšnji lastnik sodne stavbe. Ta je podjetje po razkritju afere preimenoval v Cenzurirano.

Česa so osumljeni

Dve fizični osebi sta osumljeni zlorabe položaja v kupoprodajnem postopku nakupa stavbe na Litijski, ki je bila zaradi njunega medsebojnega usklajenega delovanja ter usklajenega delovanja s prodajalcem kupljena po bistveno previsoki ceni, saj jo je prodajalec od junija 2020 neuspešno prodajal za nižjo ceno. Osumljeni osebi sta poskrbeli in besedilo javnega poziva za nezavezujoče zbiranje ponudb priredili, da je pogojem najbolj ustrezala prav stavba na Litijski cesti 51 v Ljubljani, je navedel Muženič.

Pomoči pri izvršitvi kaznivega dejanja je osumljena oseba, ki je priskrbela ponarejeno poročilo o oceni vrednosti nepremičninskih pravic ter energetsko izkaznico, ki ni izkazovala dejanskega stanja oziroma ustrezne energetske učinkovitosti, vse z namenom, da je svoji gospodarski družbi pridobila protipravno premoženjsko korist v višini razlike med oglaševano vrednostjo stavbe in dejansko prodajno ceno, to je 2,9 milijona evrov.

Stavba je tudi v izredno slabem stanju in zahteva drago prenovo. FOTO: Črt Piksi/Delo

Za kaznivo dejanje je kazensko odgovorna tudi gospodarska družba z območja Slovenije, saj obstaja utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v njenem imenu in v njeno korist. V kupoprodajnem postopku je tudi prejemnica protipravne premoženjske koristi v višini 2,9 milijona evrov.

Kaznivega dejanja ponarejanja listin je utemeljeno osumljena fizična oseba, ki je po navodilu in naročilu enega izmed osumljencev izdelala lažno cenitveno poročilo.

Predkazenski postopek je usmerjalo specializirano državno tožilstvo (SDT) in je na NPU končan, so še pojasnili na Generalni policijski upravi. Na SDT so še dodali, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka in tožilska odločitev še ni bila sprejeta.

Preplačana stavba

Ministrstvo za pravosodje, ki pred nakupom prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani ni naročilo preverbe cene stavbe, je za stavbo odštelo 7,7 milijona evrov, kasnejša cenitev pa je pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.

Opravljenih je bilo več revizij posla, ki so pokazale določene nepravilnosti. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupnega zneska zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage.

Afera pa je imela, kot rečeno, tudi politične posledice. Nakup je s položaja najprej odnesel generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Uroša Gojkoviča in državnega sekretarja Igorja Šoltesa. Po večtedenskem razčiščevanju je morala odstopiti tedanja pravosodna ministrica, interpelacija v DZ je doletela tudi finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki pa je zagovor v državnem zboru prestal.

SD je na izrednem kongresu izvolila novo vodstvo, vajeti pravosodnega ministrstva pa je prevzela Andreja Katič, ki je v zadevi Litijska vložila kazenske ovadbe. Zadevo je preiskoval NPU, kjer je predkazenski postopek končan, še vedno pa poteka na SDT.