
Neomejen dostop | že od 14,99€
Več akterjev na slovenski literarni sceni je na družbenih omrežjih opozorilo na domnevno »sabotiranje« nekaterih slovenskih pisateljic na platformi Goodreads, kjer uporabniki ocenjujejo knjige. Za tremi anonimnimi uporabniškimi računi, ki so knjigam predvsem slovenskih avtoric prisodili po le eno izmed petih možnih zvezdic, po mnenju posameznic stoji znan pisatelj in prevajalec, o čigar identiteti menda ni dvoma. Ta sicer vsakršno povezavo ostro zanika.
»Oseba, o kateri vsi vemo, kdo je, po moji oceni napada samo ženske – pisateljice, pesnice in prevajalke,« je v javni objavi v facebookovi skupini Knjigobežnice zapisala urednica Nina Kožar. »To torej ni le navadna pritlehna zloba in fovšija, ampak tudi podcenjujoč, ponižujoč in sovražen odnos do žensk (po domače mizoginija),« je dodala.
Na vprašanje, kdo ta oseba je, je Kožarjeva za Delo pojasnila, da se njena objava »nanaša na prevajalca in pisatelja Jakoba J. Kendo«, ki je javnosti znan predvsem po prevodih Harry Potterja in potopisih Apalaška pot, Transverzala ter Evropa: sever, severozahod.
»V zadnjem času sta se na facebooku javno oglasili dve avtorici, ki sta na platformi Goodreads opazili, da več lažnih profilov slabo ocenjuje njune knjige,« je pojasnila Nina Kožar in dodala, da »kritike niso bile argumentirane ali pa so bile utemeljene na napačnih predpostavkah«. Da gre pri treh uporabniških računih za Kendo, je po njeni oceni jasno, ker »klik na lažne profile razkrije, da so slabo ocenjevali dela avtoric, kot so Manca G. Renko, Mimi Podkrižnik in Irena Cerar, vsi profili pa so z najvišjo možno oceno ocenili dela Jakoba J. Kende«.
Vendar Kožarjeva opozarja, da »to ni bil edini indic, da gre zanj. Jakob je v krogih bralk, ki smo aktivne na družbenih omrežjih, znan po napadih v komentarjih, velikokrat pa tudi prek zasebnih sporočil,« je dodala. Tudi sama je že bila tarča Kendovega »napada«. Zaradi njene pohvale knjige Svetišča narave Irene Cerar ji je menda Kenda napisal, češ da nima pojma, kaj bere, in da »se ima za svoj uspeh zahvaliti dejstvu, da je Miha Kovač njen partner, in da se mi bo nekoč morda že posvetilo, da je knjiga zanič,« je potožila. Dodala je še, da je od več ljudi slišala, da Kenda večinoma napada ženske pisateljice, in izrazila upanje, da »bo javno razkritje ustavilo te njegove napade in ga prisililo k razmisleku«.
»Mislim, da uporaba lažnih profilov na spletu ni nič nenavadnega, je pa seveda pritlehno lažne profile uporabljati za blatenje svojih stanovskih kolegic in povzdigovanje lastnega dela. Vendar pa pritlehnost in škodoželjnost, kolikor vem, nista nelegalni, zato težko govorim o sankcijah,« je za Delo zapisala pisateljica in prevajalka Manca G. Renko, katere knjiga Živalsko mesto je na Goodreads prejela negativno kritiko domnevno lažnega uporabniškega računa po imenu Kiky.
Jakob J. Kenda je, ko smo ga prosili za komentar tovrstnih obtožb, zanikal vsakršno povezavo z lažnimi profili. »Če je kdo koordinirano ustvarjal lažne profile, bi prej rekel, da so jih obtoževalke,« je dejal. Pri obtožbah pisateljic in drugih akterjev na družbenih omrežjih »gre najverjetneje za PR-trik, kako spromovirati knjige, ki se morda ne prodajajo najbolje,« ocenjuje pisatelj.
»Celo če bi tem knjigam res dal slabo oceno, smo danes že tako daleč, da bi bilo to problematično?« se sprašuje Kenda in dodaja, da so tudi njegove knjige na Goodreads že kdaj dobile kakšno žaljivo kritiko, pa mu »ne pade na misel, da bi se s tem obremenjeval«.
Medsebojne obtožbe pisateljev o spornih ravnanjih na Goodreads sicer niso niti novost niti slovenska posebnost. Nazadnje je konec leta 2023 odmeval primer pisateljice Cait Corrain, ki je pred izidom svojega prvenca z več lažnih računov drugim pisateljicam dajala slabe ocene. Prejemnice negativnih ocen so Corrainovo razkrinkale, ker so lažni računi pisali pozitivne kritike njenega romana še pred njegovim izidom, poroča Guardian.
Pisateljica je obtožbe sprva zanikala, nato pa jih priznala ter se javno pokesala. Zaradi afere je izgubila literarnega agenta in založbo, njen roman pa ima trenutno na Goodreads povprečno oceno 1,7 zvezdice, čeprav zaradi razkritja njenega neetičnega delovanja sploh ni izšel.
Platformo za spremljanje izdaj in ocenjevanje knjig Goodreads je leta 2013 kupilo velepodjetje Amazon, kar je The New York Times tedaj komentiral rekoč, da gre za »konsolidacijo Amazonove moči pri določanju, kateri avtorji bodo izpostavljeni«. Amazon je bil od tedaj večkrat tarča očitkov o slabi regulaciji platforme.
Goodreads je sicer že pred prevzemom veljal za bojišče, na katerem si posamični pisatelji v ostri bitki za vidnost njihovih del niso pomišljali poseči po nizkih udarcih, kot so napadi na konkurenčne kolege z lažnimi profili ali javnimi pozivi svojim oboževalcem, katere romane naj napadejo s slabimi ocenami.
Kljub težavam je Goodreads zlasti zaradi izginjanja profesionalne literarne kritike iz medijev za številne bralce ena izmed vse redkejših načinov za pridobitev novih bralskih priporočil, zaradi tega pa so ocene, čeprav nepreverjene in neutemljene, vse pomembnejše za avtorje in založnike, saj lahko vplivajo na prodajo in izposojo romanov.
Komentarji