V nadaljevanju preberite:

V tem šopku ni nič mojega, moj je samo trak, s katerim sem ga povezal. S temi besedami je Montaigne pospremil svoje Eseje. Jaz si jih ponižno sposojam za prispevek, ki sledi.

Leva in desna možganska polobla nam ostvarjata dva zelo različna svetova. Ko zaživita v spravi, se rodijo vrhunci civilizacije, kot sta zlati dobi grške in rimske antike ter renesansa. Ko začne leva polobla vdirati v domene desne, nastopijo krize civilizacij, kakršna je današnja. Bipolarnosti ne moremo ubežati ali se je celo znebiti. Današnja civilizacija pa prerada poudarja enosmerno linearnost.

Ker razumemo samo še nedvoumno in verjamemo samo še otipljivemu, je težko opaziti, kaj smo izgubili. To ima za izobraževanje težke posledice. Moderna šola obožuje dele in rada razčlenjuje; a čeprav je to dragocena sposobnost, je od nje še dragocenejša – videti celoto.

Vzgoja in izobraževanje lahko mlademu človeku pomagata odpreti oči za kompleksno razkošje sveta; očaranost z njim bi potrošniško družbo lahko ozdravila obsedenosti s predmeti.