V nadaljevanju preberite:

Rektor ljubljanske univerze Milan Vidmar je pred 85 leti razmišljal o očitnem organiziranju javnosti v sovražne tabore. Zaradi vse bolj grozečega novega svetovnega spopada in preoblikovanja svetovnega reda je klical k razumu in razsodnosti.

Da bi človeštvo poteptalo v prah tega svojega najhujšega sovražnika, pošast nereda, mora vse moči usmeriti v »isti skupni smoter«, je razmišljal na glas, a se takoj nato streznil: »In potem? Morda bo človeštvo potem počivalo na lovorikah in uživalo zmago. Morda se bo polenilo. Morda pa se bo vnovič dvignilo na drugi, večji pohod. Koliko prostora ima še za to? Vsemirje je neizmerno. Zemlja je le prašek v njem.«