Ženske, ki so v skrajnih razmerah brezkompromisno sikale oblastniku v obraz, so za to plačale najvišjo ceno.
Galerija
Po nemški okupaciji za mnoge ni bilo vprašanje, ali se bodo vključile v odpor, temveč zgolj, kako se bo to zgodilo. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Silvira Tomasini, Slava Klavora in Tončka Čeč so v povojnem, na antifašistični miselnosti utemeljenem humanizmu postale narodne herojinje. S podelitvijo državnega odlikovanja ženskam, ki jim je bilo v predvojni družbi onemogočeno politično delovanje ali delo v poklicih, ki so zagotavljali ugled, je bilo skupnosti jasno povedano, da ženski spol v novem svetu predstav ni več v patriarhalni jarem vklenjena vlečna živina, temveč moškemu spolu enakovreden sogovornik v modernejši in naprednejši družbi.
Tri ženske, ki so v skrajnih razmerah, za katere bi bilo naivno misliti, da so neponovljive, brezkompromisno sikale v obraz brutalno razpoloženega oblastnika, so za to plačale najvišjo možno ceno. Publika je v zaostrenih družbenih razmerah željna sramotilnih odrov in žrtvenih jagnjet, še najraje v ženski podobi, v katera učinkovito pretaka svoj lasten bivanjski strah kot največjega vseh strahov.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji