Ženske, ki so v skrajnih razmerah brezkompromisno sikale oblastniku v obraz, so za to plačale najvišjo ceno.
Galerija
Po nemški okupaciji za mnoge ni bilo vprašanje, ali se bodo vključile v odpor, temveč zgolj, kako se bo to zgodilo. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Silvira Tomasini, Slava Klavora in Tončka Čeč so v povojnem, na antifašistični miselnosti utemeljenem humanizmu postale narodne herojinje. S podelitvijo državnega odlikovanja ženskam, ki jim je bilo v predvojni družbi onemogočeno politično delovanje ali delo v poklicih, ki so zagotavljali ugled, je bilo skupnosti jasno povedano, da ženski spol v novem svetu predstav ni več v patriarhalni jarem vklenjena vlečna živina, temveč moškemu spolu enakovreden sogovornik v modernejši in naprednejši družbi.
Tri ženske, ki so v skrajnih razmerah, za katere bi bilo naivno misliti, da so neponovljive, brezkompromisno sikale v obraz brutalno razpoloženega oblastnika, so za to plačale najvišjo možno ceno. Publika je v zaostrenih družbenih razmerah željna sramotilnih odrov in žrtvenih jagnjet, še najraje v ženski podobi, v katera učinkovito pretaka svoj lasten bivanjski strah kot največjega vseh strahov.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji