Vesolje in veselje Elona R. Muska

So ljudje, ki verjamejo vse, in so ljudje, ki ne verjamejo nič, in smo tisti vmes, ki zdaj verjamemo in naslednjič dvomimo. Vesolje je ravnotežje, pravzaprav iskanje ravnotežja, nekakšno vseobče nagibanje na eno in na drugo stran, da bi bilo vse lepo na sredini. To nekaj, nevidno, drži vesolje skupaj, čeprav trdijo tudi, da se širi. Morda pa se širi razumno in ne kaotično?

Paradoks

Lastnik firme Tesla Elon R. Musk (ERM) ni vedel, kdo je bil Nikola Tesla. Zanj je bila to blagovna znamka, ne pa največji inženir vseh časov (graditelji piramid so bili arhitekti). Podjetje Tesla (ustanovljeno kot Tesla Motors) sta 1. julija 2003 ustanovila Martin Eberhard in Mark Tarpenning. ERM se je v firmo vključil po prodaji PayPala z vložkom 6,5 milijona dolarjev in postal izvršni direktor. V nasprotju z Nikolo Teslo, ki je bil genialen izumitelj, ERM ni izumitelj, ampak je genialen hibridizator. Vse, kar dela, je v duhu časa, ki ga zaznamuje hibridnost vsega: odnosov, tehnologije, vojskovanja, podnebja, bolezni, umetnosti, skratka hibridnost vsega, kar nas obdaja, in vsega, kar oddajamo. Vizualnosti klanjajoče se človeštvo vsak dan dobi toliko informacij, da jih niti približno ne more prebaviti. Primerjamo se lahko z ubogimi živalmi, ki ne morejo prebaviti plastičnih odpadkov v sladkih vodah in oceanih. Obležijo jim v želodcu in jih zadušijo. Neprebavljene informacije nas bodo zadušile.

Paradoks je, da najbogatejši zemljan ni vedel nič o enem izmed največjih umov kadarkoli, ki je dal bistvo tistega, s čimer najbogatejši danes hibridizira naše življenje. Hiter pregled patentov, ki so registrirani na ime Elon Reeve Musk, najdete na spletni strani (http://piersonpatentlaw.com/what-patents-are-elon-musk-listed-as-an-inventor-for-tesla/). Primerjajmo to s patenti, ki so vezani na ime Nikola Tesla, o katerem Elon Reeve Musk ni vedel nič, ko je vstopil v podjetje Tesla Motors (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Nikola_Tesla_patents).

To je prva miselna in čustvena ovira, zakaj ERM ni mogoče imeti rad, druga je, ker svet spreminja tako, kot si ga ne zamišljamo, in tretja, ker sta njegova empatija do drugih in čustvena inteligenca na zelo nizki ravni, hkrati pa ga ni mogoče preprosto sovražiti. Odnos do njega je hibriden in paradoksalen: občudujemo ga in se mu hkrati upiramo, odurno grob in neotesan je in hkrati ima vizije, ki jih uresničuje. Ni videti, da v skupno dobro, prej v njegovo lastno veselje. Mi smo njegovo vesolje, ki si ga je v veliki meri podredil in namerava doseči popolno podrejenost, nadzor in upravljanje. Stavim, da ničesar ne ve o Hermanu Potočniku Noordungu, očetu vesoljske postaje in potovanja po vesolju. Mimogrede: morda še ne veste, da Noordunga na Hrvaškem predstavljajo kot pomembnega Hrvata? Res se je rodil v Puli/Pulju, ampak to je bila Avstro-Ogrska, ne Hrvaška.

Z ERM smo na najboljši poti, da bomo odvisnost od več korporacij zamenjali z odvisnostjo od ene same: »ERM Brezmejno«. Izročili se bomo enemu in edinemu bogu, ki se namerava umakniti na Mars, in vprašamo se lahko: zakaj na Mars, mar bo Zemljo prepustil uničenju? Najbogatejši zemljan bo postal marsovec, eden tistih, ki bodo obiskali Drejčka, tistega iz naše mladosti, ne pa tudi vaše, nove generacije. Vaša mladost bo svet ERM.

Čeprav je bil rojen v Južni Afriki, je popoln izdelek Made in USA. FOTO: Mike Blake/Reuters

Pred kratkim je Lučka Kajfež Bogataj zelo dobro razmišljala: tudi če vsa vozila poženemo na elektriko, bomo na Dolgem mostu in drugih dolgih mostovih še vedno stali v kolonah. Število vozil se ne bo zmanjšalo, le račun Elonov R. Muskov bo imel več decimalk. Je to rešitev: nov pas in še en pas in vse skupaj samo pasovi, trajanje potovanja pa vse daljše? Res bomo v avtonomnih vozilih lahko počeli karkoli drugega kot vozili, ampak vseeno. Paradoks bo, ker bo navidezen red ene same korporacije v bistvu velik kaotičen konglomerat.

Kaos

ERM in Twitter: nikoli nisem imel računa pri tem ptičku, malo sem se tudi ponorčeval tu pa tam, ker sem še vedno prepričan, da je to medij za polpismene in neizobražene intelektualce (ha, ali je neizobražena oseba lahko intelektualec). Za tiste, ki so preleni, da bi prebrali Vojno in mir, Gospo Bovary ali celo Sto let samote. To so osebe, ki gledajo in ne mislijo, ki mislijo samo toliko, kot vidijo, in dejansko je mogoče tvit zajeti z enim samim pogledom. Branje pa zahteva napor, čas in voljo. Zgrozil sem se, ko mi je znanka rekla, da pomembne komunikacije opravi kar med odmorom glasbenega koncerta. Včasih so ljudje leta pripravljali en sam spis, zdaj pošljejo na stotine odgovorov med odmorom! Kako naj zaupam takšnim sporočilom in mislim?

V začetku mi je bil všeč cirkus, ki ga je pred nakupom in ob nakupu zganjal ERM; mislil sem, da bo končno nekdo uničil to smetarnico. Potem pa je nastal popoln kaos, odpuščanja, delovne zahteve, plačljivosti in neplačljivosti, pravi računi, izmišljeni računi, torej popolna podoba kaotičnega sveta, ki ga spodbuja kapitalizem. Naj nas ne zavede: kaos v kapitalizmu ne pomeni njegovega konca, kajti to je edina družbena ureditev, ki kapitalizira tudi kaos in lasten konec. Samo nas je strah in iz strahu kapitalizem dela dobiček. Pravzaprav je kapitalizem edini perpetum mobile. V resnici je nečloveški. Uporabim kar Lučko Kajfež Bogataj: električna osebna vozila niso rešitev za promet. To je lahko samo elektrificiran javni promet, ki bi povsem nadomestil zasebna prevozna sredstva, ker zanje ne bi bilo več potreb, prav tako ni rešitev pomnoževanje kaosa. Obojega mojster je ERM.

Čeprav je bil rojen v Južni Afriki, je popoln izdelek Made in USA. Nobenega dvoma ni, da so Združene države Amerike, tako jim pravimo v Sloveniji, pomembno pripomogle, da so se Evropa in svet znebili nacistične, fašistične in šintoistične blaznosti (vsaj za nekaj let), vendar niso bili sami. Imeli so zaveznike v Veliki Britaniji, Avstraliji, Novi Zelandiji, z njimi sta bili Rdeča armada in partizanska vojska Jugoslavije kakor tudi druga odporniška gibanja. In imeli so svoj interes. Tega so po koncu vojne razvijali naprej pod blagovno znamko demokratizacije in za njihovo izvozno demokracijo so do danes umrli in trpeli milijoni po svetu. Se je splačalo, je ta demokracija res vredna vseh življenj, osebnih sreč, mirnega življenja, počasnega napredka? Ali ni za ameriško dojemanje sveta vsakdo, ki ni Born in USA, pravzaprav drugorazreden in je duh sužnjelastništva preživel kot blazna deformacija in se prodaja kot Demokracija by USA? Mar ne prihaja s to Demokracijo Made in USA tudi vse tisto, kar imajo (neizmeren korporativni pohlep in belski suprematizem) oziroma česar nimajo v Združenih državah Amerike: socialno zrele in solidarne družbe, ki je lahko nastala samo v Evropi na pogorišču obeh svetovnih vojn. Torej iz pomnožene groze.

Odpornost

To je zelo uporabljan in v mnogih kontekstih tudi zlorabljen samostalnik, eden izmed najpogosteje uporabljenih v zadnjem desetletju. Ali smo odporni proti paradoksu in kaosu, ki ga predstavlja modus vivendi Elona R. Muska in vsega, kar je povezano z njim? Smo pripravljeni svojo svobodno voljo podrediti njegovim programiranim strojem, se povezati zgolj v njegovo mrežo StarLink, ki bo zagotavljala telefonski signal kjerkoli izključno po telefonu znamke Tesla, tudi sredi Krakovskega gozda, biti voženi z njegovimi avtonomnimi vozili, tudi če bo promet samo še gostejši, in pošiljati kratka impulzivna sporočila, ki bodo nenadoma izginila, ker bo on tako sporočil zaposlenim ob pol treh ponoči? Ravno ne bo mogel spati.

Z ERM smo na najboljši poti, da bomo odvisnost od več korporacij zamenjali z odvisnostjo od ene same: »ERM Brezmejno«. FOTO: Tesla Via Reuters

Ali smo pripravljeni vse svoje osebne podatke, intimne skrivnosti izročiti ERM in njegovim, da bodo navidezno izpolnjevali naše želje, v resnici pa samo svoje? Ali bo življenje lažje, cenejše, znosnejše za večino prebivalstva tega planeta ali pa bo šlo še naprej navzdol, strmo navzdol, kot gre zdaj? Navsezadnje: tudi izdelava naprav za obnovljive energetske vire, baterije, hranilnike energije ni brez onesnaževanja okolja in energetskih zahtev. Mogoče pa sem človek iz prejšnjih časov in ne vidim prednosti in poudarjam slabosti, pasti in svoje strahove. Vprašam se, kaj dobim v zameno za izgubo svobode. Več ljubezni, razumevanja, ozdravljeno okolje, varno starost, svet brez vojn in spopadov, namesto korporacij kooperative, samozadostne lokalne skupnosti ali svet, ki ga upravlja en sam algoritem v roki ERM in naslednika? Ne v roki, ampak v glavi, kjer bo čip.

Zelo rad bi bil odporen na takšno prihodnost in vem, da osebne odpornosti ni brez kolektivne in da kolektivne ni brez osebne. To pa ni paradoks, to je aksiom. Vsak posameznik šteje in skupnost ni seštevek, je zmnožek!

Ali nas res lahko reši samo zeleni leninizem? In kdo bo nato Stalin, ki bo sledil? Je morda že z nami?