Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Veliko stvari gre narobe, čeprav želimo le dobro

Nizozemski pisec Frank Westerman je bil nekoč vojni dopisnik, zdaj preučuje (davno) človeško zgodovino.
Frank Westerman: Novinar ima v vojni vedno več vprašanj kot odgovorov, zato je dobro vedeti, kaj je pravo vprašanje. FOTO: Leon Vidic
Frank Westerman: Novinar ima v vojni vedno več vprašanj kot odgovorov, zato je dobro vedeti, kaj je pravo vprašanje. FOTO: Leon Vidic
22. 10. 2022 | 05:00
17:30

V nadaljevanju preberite:

Kdo smo? V čem se razlikujemo od živali? In kdo postavlja hipoteze o naši preteklosti? Nizozemski pisec Frank Westerman išče odgovore v knjigi Mi, hominini (Umco, prevod Mateja Seliškar Kenda) in zraven opozarja na številne pasti pri preučevanju naše (davne) preteklosti. Kajti prepričan je, da o nas marsikdaj več povedo naša dejanja v sedanjosti kot kosti naših prednikov.

- Mi smo edina živa bitja, ki ustvarjamo takšne življenjske razmere, da ubijamo lastno vrsto. Mnoge ljudi je strah divjih živali, toda ne slepimo se, smo na vrhu prehranjevalne verige. Ker v primerjavi s tem, koliko živali ubijemo mi, zelo malo živali ubije nas.

- Včasih so bile najmočnejše zgodbe o povsem preprostih stvareh, denimo, ko sem se pogovarjal z begunci, kaj nosijo v svojih vrečkah. Ganljivo je videti in slišati, kaj človek stori, ko mora takoj zapustiti svoj dom. Vzame samo kakšno fotografijo ali spominek in gre v neznano.

- Paleoantropologija je zelo moški poklic, zato je zanimivo spremljati njihovo obnašanje, kako tekmujejo, kako so zavistni … Vse to so zelo človeške lastnosti, zato se o človeški vrsti lahko skoraj več naučimo iz obnašanja paleoantropologov kot iz njihovih odkritij.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine