Na obisku pri naših prednikih

Ne glede, od kod prihajaš, te v Etiopiji čakajo sorodniki. Resda sta Lucy in Ardi že malce priletni, štejeta namreč več milijonov let, toda vseeno sprejmeta vse obiskovalce, ki v Adis Abebi zavijejo v Narodni muzej Etiopije.

Ljudje se od drugih živih bitij razlikujemo predvsem po treh stvareh: hoji po dveh nogah, velikosti možganov in po tem, da znamo uporabljati orodje. Darwin je domneval, da so se vse tri lastnosti razvile sočasno, toda kasnejša odkritja so to hipotezo ovrgla. Naši predniki so namreč veliko prej hodili po dveh nogah, šele kasneje so z večjimi možgani začeli uporabljati orodje. Vendar to nikakor ne pomeni, da je Darwin povsem zgrešil napovedi, saj je pravilno predvideval, da moramo svoje prednike iskati v Afriki.

Znanstveniki menijo, da se ljudje in šimpanzi ločeno razvijajo že vsaj sedem milijonov let, toda še vedno nimamo odgovora, kje in kdaj smo šli po ločenih poteh. Ljudje se tako nismo razvili iz šimpanzov, ampak se teh sedem milijonov let ljudje in šimpanzi razvijamo v dveh ločenih vejah.

K odkritjem je pripomogel naš planet s tektonskimi premiki, presihanjem jezer in vulkanskimi izbruhi, zato je zdaj na površju več fosilnih plasti, predvsem to velja za vzhodnoafriški tektonski jarek. Blizu mesta Hadar v Etiopiji je tako ekipa ameriškega paleoantropologa Donalda Johansona našla najbolj znane kosti v zgodovini, ki so pred 3,2 milijona leti pripadale Lucy.

Čudovita je

Bilo je v nedeljo, 24. novembra 1974, z mladim sodelavcem Tomom Grayem sta se vozila v land roverju in se odpravila na najdišče št. 162. Pri obujanju spominov za dokumentarne filme in knjige Johanson doživeto opisuje, kako se je najprej peš povzpel na precej strm peščeni hrib, nato se je sprehodil po manjši planoti in zagledal nekajcentimetrsko kost. Takoj je vedel, da je našel ostanek hominida, ravno ta košček komolca pa je nato ekipo popeljal do številnih delov istega okostja.

Zakaj so jo poimenovali Lucy, je že legendarna zgodba. Ko so se raziskovalci vrnili v kamp, so bili tako navdušeni, da nihče ni niti pomislil na spanec. Pokonci jih je sprva držal adrenalin in nato še alkohol. Na kasetniku na baterije so predvajali različne pesmi, največkrat pa so poslušali Lucy in the Sky with Diamonds skupine The Beatles.

Lucy ima sicer tudi uradno ime, AL 288-1 ali Australopithecus afarensis. Ima pa še neuradno etiopsko ime, Dinkinesh, kar pomeni »čudovita je«, saj so bili domačini precej jezni, da so ji najditelji dali tuje ime.

Veliko skrivnosti razkriva medenica

S kasnejšimi analizami so ugotovili, da je imela Lucy še precej majhne možgane in da še ni uporabljala orodja, toda z gotovostjo so potrdili, da je hodila po dveh nogah. Eden od dokazov je oblika medenice in stegnenice. Če je medenica šimpanza postavljena bolj navpično, ker se giblje po vseh štirih nogah, je medenično okostje Lucy že pomaknjeno bolj vodoravno s tlemi. Drugi dokaz so kosti stegnenice, ki so pri Lucy v bokih v širšem razmiku in pri kolenih povsem blizu, kar je še ena značilnost hoje po dveh nogah, saj imajo štirinožci stegnenice približno enako razmaknjene tako v medenici kot v kolenih. In tretji dokaz je ukrivljena hrbtenica v obliki črke S, kar je še ena značilnost stalne pokončne drže.

Čeprav je Lucy hodila po dveh nogah, je še vedno plezala po drevesih, o čemer pričajo ukrivljeni prsti na rokah in nogah ter dolge roke, ki ji segajo skoraj do kolen. Visoka je bila vsega 105 centimetrov (bila je med manjšimi predstavniki svoje vrste), tehtala je okoli trideset kilogramov, umrla pa je kot odrasla, pri dobrih dvajsetih letih. Najmanj vemo o tem, kako je umrla, toda glede na več nalomljenih sklepov predvidevajo, da je padla z drevesa. Verjetno z višine tridesetih metrov, nakar je priletela na noge in si nalomila praktično vse sklepe, umrla je kmalu po padcu.

Po odkritju je Johanson postal precej znan, veliko se je pojavljal v medijih, tako so novinarji o njem izbrskali celo to, da ima rad francosko kuhinjo, draga oblačila in vrhunska vina. Manj znano pa je nekaj drugega – Lucy so odkrili med etiopsko revolucijo. Le dan prej so v Adis Abebi na ukaz revolucionarne vlade Derg usmrtili 60 nekdanjih vladnih uradnikov, kar še danes pomnijo kot »črno soboto«.

Ardi ima kar 4,4 milijona let

Manj kot sto kilometrov od najdišča Lucy so kasneje odkrili še eno pomembno okostje. Študent zgodovine Johannes Haile-Selassie je leta 1994 našel dve majhni kosti dlani, vendar je ekipa ameriških in etiopskih strokovnjakov pod vodstvom Tima Whita takoj zaznala, da jih tam čaka novo veliko odkritje.

V zemlji so našli kosti nog, rok, lobanje, prstov, hrbtenice, zobe … Čeprav so v okolici odkrili še precej drugih kosti, je bilo to okostje najbolj popolno (celo bolj od Lucyjinega). Poimenovali so jo Ardi, kot skrajšava znanstvenega imena Ardipithecus ramidus. Žensko okostje je staro 4,4 milijona let, kar so ugotovili po starosti zemeljskih horizontov, v katerih so našli okostje.

Dolgo so predvidevali, da so se naši predniki postavili na dve nogi zaradi življenja v savani, da so lahko videli čez visoko travo, toda to teorijo so kasneje opustili. Ekipa, ki je odkrila Ardi, je namreč zraven našla še na tisoče živalskih in lesenih fosilov, ki razkrivajo, da je Ardi živela na gozdnatem območju in da so dvonožci sprva še precej dobro plezali po drevesih.

Ne drevo, ampak družinski grm

Toda ker je Lucy bolj podobna človeku, uživa večjo slavo. Tudi v muzeju v Adis Abebi ji namenjajo bistveno več pozornosti, čeprav, resnici na ljubo, ne ene ne druge ne kažejo v izvirniku, na ogled so imitacije kosti, originalne pa hranijo v bližnjem raziskovalnem središču.

Originalne kosti si je lahko v Etiopiji ogledal nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, okostje pa je bilo najprej precej dolgo v Združenih državah Amerike, saj so Lucy razstavljali na več univerzah in v muzejih, dokler je maja 2013 niso vrnili v Etiopijo.

Morda je Lucy bolj slavna tudi zaradi njenih najditeljev, ti so se namreč precej več posvečali javnim nastopom, pisali knjige in pripravljali dokumentarne filme. Precej drugače je ravnala ekipa raziskovalcev pri Ardi, čeprav je bilo zraven precej istih strokovnjakov kot pri Lucy, denimo Tim White. Okostje so namreč kar petnajst let držali zase, preden so ga pokazali javnosti, saj je hotel White do popolnosti odkriti, v kakšnem okolju se je gibala Ardi.

Lucy in Ardi sta bili pri raziskovanju v veliko pomoč, toda še nobeno dosedanje odkritje ne zapolnjuje manjkajočega člena, kdaj in kako smo se ločili od prednikov šimpanzov, zato je črna luknja neznanja še naprej bistveno večja kot svetloba znanja. Po mnenju nekaterih antropologov bi bilo celo bolje, da bi izraz družinsko drevo preimenovali v grm, kajti različne vrste so se skozi zgodovino večkrat križale ali razpršile, pravijo, da nič v našem razvoju ni šlo v linearni smeri.

A kljub temu je nekaj jasno: kdor hoče ljudi še vedno vrednostno deliti glede na barvo kožo, jezik ali vero, naj najprej pomisli, da imamo prav vsi svoje temnopolte prednike iz Afrike.