V nadaljevanju preberite:

Ko si otrok, se ti zdi, da je že sto let cela večnost, vendar je z vidika zemeljske zgodovine še tako dolgo človeško življenje povsem nepomembno. Je kot nekaj, kar bi v našem življenju trajalo nekaj trenutkov. Vsega tega se dobro zavedaš, ko o svojih odkritjih razlaga paleoantropolog Tim D. White, preučevalec naših najstarejših prednikov, starih več milijonov let.

Je paleoantropolog, profesor integrativne biologije na kalifornijski univerzi Berkeley in član ameriške nacionalne akademije znanosti. Letos poleti se bo upokojil, vendar bo nadaljeval z raziskovanjem.

Še v svojih dvajsetih je bil član raziskovalne ekipe pri preučevanju Lucy, verjetno najbolj znanega okostja naših prednikov, vendar jasno poudarja, da ni bil zraven na terenu, ko so Lucy leta 1974 odkrili, temveč kasneje pri raziskavah v laboratoriju.

Najbolj znan je po tem, da je vodil ekipo, ki je v Etiopiji odkrila okostje najstarejšega človeškega prednika. Gre za primerek človečnjakinje Ardi (ardipithecus ramidus), stare kar 4,4 milijona let. Odkrili so jo leta 1994, vendar so z uradno objavo čakali vse do 2. oktobra 2009, ko je revija Science o Ardi pripravila posebno izdajo. Leto kasneje je revija Time uvrstila Whita med sto najvplivnejših ljudi na svetu.

Če bi zdajle trdil, da vem, kakšne so bile razlike v komunikaciji med neandertalci in ljudmi, kaj vam lahko ponudim v dokaz? Imam samo kosti in njihove mere. Ampak to nam ne pove, kako so se neandertalci pogovarjali in kako so delovali njihovi možgani.

S perspektive šimpanzov smo se mi razvili v najbolj čudno obliko življenja. Ljudje smo bizarni. Veliko stvari smo ustvarili, toda hkrati uničujemo planet. Šimpanzi pa živijo v sožitju z naravo in nič ne uničujejo.

Vedno zahtevam veliko dokazov. Zelo rad vzamem kosti v laboratorij in nato preverjam vsako podrobnost, še raje pa se vrnem nazaj na najdišče. Toda če z dokazi ovržete moje sklepe, bom prvi, ki bo rekel, da imate prav vi. Znanost namreč napreduje edino tako – s preizkušanjem hipotez.

In kaj pride z medijsko pozornostjo? V akademskem svetu postaneš še pomembnejši, napreduješ, s tem pa dobiš več sredstev, večji laboratorij in več študentov. Zaradi vsega tega znanstveniki živimo pod pritiskom, da razglasimo čim več novih odkritij. Ampak ali je to znanost?