Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Svoboda izražanja in pravica do izražanja

Nekateri politiki sebi dopuščajo neomejeno svobodo izražanja, medtem ko so nasprotnikom zelo hitro pripravljeni odreči pravico do izražanja.
Juliana Assangea, ki hira v londonski samici v zaporu za teroriste, čakajoč na odločitev o izgonu v ZDA, vsa ta leta branijo številna združenja in vplivni posamezniki. FOTO: Jochen Eckel/Reuters
Juliana Assangea, ki hira v londonski samici v zaporu za teroriste, čakajoč na odločitev o izgonu v ZDA, vsa ta leta branijo številna združenja in vplivni posamezniki. FOTO: Jochen Eckel/Reuters
Milena Šmit
17. 12. 2022 | 05:00
8:24

V nadaljevanju preberite:

Natanko dvanajst let po izbruhu Cabel gate, ko so veliki svetovni mediji v sodelovanju z Wikileaksom objavili 251 tisoč tajnih depeš ameriškega State Departmenta, so ti 29. novembra letos javnosti poslali sporočilo, da »objavljanje ni zločin«. Na ameriško vlado so naslovili poziv, naj neha preganjati Juliana Assangea. V apelu, ki so ga podpisali New York Times, Guardian, Le Monde, Der Spiegel in El Pais, so ugotovili, da so »obtožbe zoper Assangea nevarni precedent, ki spodkopava prvi amandma ameriške ustave in ogroža svobodo medijev«. Bo solidarnost svetovnih medijev pomenila konec Assangeovega pregona?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine