Ne gre za odločilno zadnjo besedo, ampak za prepričljivo besedo, ki je kar najbolj v skladu z dejstvi in logiko.

Galerija
Restavriranje kipa v Križankah, Ljubljana<br />
FOTO: Matej Druznik/Delo
V nadaljevanju preberite:
Pravica do svobode izražanja in z njo povezana pravica do odgovora v bistvu zavezujeta medije v demokratični družbi, da v skladu s svojo deontologijo naredijo vse, kar je mogoče, da se čim bolj izkaže resnica v posameznih zadevah oziroma da se ji je mogoče kar najbolj približati.
Smoter uveljavljanja pravice do odgovora je prežemal prizadevanje pred kratkim umrlega francoskega filozofa Jean-Luca Nancyja, morda najbolj znanega po svojih razmišljanjih o telesu, človeški skupnosti in demokraciji, ko se je nekaj mesecev pred smrtjo s somišljeniki zavzel za resnico o časti in ugledu svojega nekdanjega mentorja, profesorja Gérarda Granela (1930–2000). Zadeva, ki je vznemirila del francoske univerzitetne srenje, sproža vprašanje dometa pravice do objave odgovora v medijih.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji