V nadaljevanju preberite:

Številni onkološki bolniki umirajo po načelu zdravljenja z dvojnim učinkom, pojasnjuje dddr. Andrej Pleterski. A to so spet tisti »maskirni izrazi«, ki jih danes ne smemo več uporabljati. Pomenijo pa, da bi morali javno priznati, da določene oblike evtanazije vendar obstajajo: da nekdo vnese učinkovino v imenu skrajšanja trpljenja. Z morfijem človeku lajšajo bolečine, dokler v zadnjem stadiju ne dobi injekcije s prekomerno količino te snovi in – umre. A ker namen ni bila usmrtitev, temveč lajšanje bolečin, je to dopustno. Pri čemer vas običajno ne bo nihče ničesar vprašal, pa bi vas po zakonu o pacientovih pravicah moral. Zdravnik se o vas odloča po lastni diskreciji.

Druga zadeva je paliativna sedacija: v deliriju vas priklopijo na infuzijo, vam vnašajo učinkovino in v nekaj dneh človek umre. Običajno je bolnik takrat že nezaveden in ga ne morejo več prositi za dovoljenje … Vse to se dogaja. Imamo kaotično stanje brez vsakega družbenega nadzora. NIJZ, ki vodi statistiko smrti, kategorije paliativne sedacije ne pozna. Zdravniške organizacije niti komisija za medicinsko etiko o tem ne govorijo. Komisijo smo lani pozvali, naj NIJZ in ministrstvo za zdravje pozove, da začneta spremljati tudi statistiko smrti zaradi paliativne sedacije. Tega niso storili, zelo pa jih skrbi, da bo naš zakon, ki z vsem družbenim nadzorom, »žarometi in povečevalnimi stekli« ureja končanje življenja, postal nevaren.