Galerija
PREMIUM 
| Sobotna priloga
| Sobotna prilogaNürnberški procesi in njihova dediščina
Zavezniške sile so na moskovski konferenci leta 1943 sprejele deklaracijo o zverstvih v imenu interesov 32 združenih narodov.
<p>Na zatožni klopi v Nürnbergu (sprednja vrsta z leve): Hermann Göring, Rudolf Hess, Joachim von Ribbentrop, Wilhelm Keitel, Ernst Kaltenbrunner, Alfred Rosenberg, Hans Frank, Wilhelm Frick, Julius Streicher, Walther Funk, Hjalmar Schacht. Zadnja vrsta (z leve): Karl Dönitz, Erich Raeder, Baldur von Schirach, Fritz Sauckel, Alfred Jodl, Franz von Papen, Arthur Seyss-Inquart, Albert Speer, Konstantin van Neurath, Hans Fritzsche. FOTO: Reuters</p>
V članku preberite:
V tej deklaraciji je zapisano načelo, da je obdolženim treba soditi v državah, kjer so se hudodelstva zgodila. Sojenje najvišjim nacističnim funkcionarjem v Nürnbergu je potekalo od 20. novembra 1945 do 1. oktobra 1946, ko je tribunal izdal sodbo. Odločitev mednarodne skupnosti, da je ustanovila sodišče, pristojno za kaznovanje najhujših zločinov po mednarodnem pravu, je bila pomembna, saj predstavlja dogmatični temelj za novonastala mednarodna sodišča, tudi stalno mednarodno kazensko sodišče.
V tej deklaraciji je zapisano načelo, da je obdolženim treba soditi v državah, kjer so se hudodelstva zgodila. Sojenje najvišjim nacističnim funkcionarjem v Nürnbergu je potekalo od 20. novembra 1945 do 1. oktobra 1946, ko je tribunal izdal sodbo. Odločitev mednarodne skupnosti, da je ustanovila sodišče, pristojno za kaznovanje najhujših zločinov po mednarodnem pravu, je bila pomembna, saj predstavlja dogmatični temelj za novonastala mednarodna sodišča, tudi stalno mednarodno kazensko sodišče.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Sorodni članki
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji