Koroški plebiscit je globoko zarezal v nacionalno tkivo. Ena od posledic je bil eksodus intelektualne elite koroških Slovencev.

Galerija
Koroški Slovenci, poplebiscitni begunci, na ustanovnem zboru Kluba koroških Slovencev 14. oktobra 1928 v Celju Foto arhiv Kluba koroških Slovencev
Po plebiscitu 1920 je skupaj s slovenskim učiteljstvom, uradništvom in orožništvom z glasovalnega območja ali postopoma v naslednjih mesecih zaradi odkritega protislovenskega pritiska – v veliko manjši meri pa zaradi boljših zaposlitvenih in življenjskih možnosti – Koroško zapustilo med dva in tri tisoč Slovencev. »Eksodus« slovenskih duhovnikov, učiteljev, profesorjev, zdravnikov, živinozdravnikov, pravnikov različnih poklicev in uradnikov – torej skoraj vse intelektualne elite – označuje slovenska historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji