Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Podnebna kriza – kje (n)imamo izhod(a)

Kako se je pred štirimi desetletji razmišljalo o energetiki, kateri problemi so bili tedaj v ospredju in kakšna so bila predvidevanja razvoja?
Shranjevanju elektrike in s tem povezanim tehničnim, ekonomskim in družbenim problemom (umestitev objektov za shranjevanje energije v prostor) se lahko izognemo tako, da z delovanjem klasičnih elektrarn uravnavamo nihanja v delovanju vetrnih in sončnih elektrarn. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters
Shranjevanju elektrike in s tem povezanim tehničnim, ekonomskim in družbenim problemom (umestitev objektov za shranjevanje energije v prostor) se lahko izognemo tako, da z delovanjem klasičnih elektrarn uravnavamo nihanja v delovanju vetrnih in sončnih elektrarn. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters
Igor Jenčič
3. 9. 2022 | 05:00
11:21

V nadaljevanju preberite:

Knjiga Energetska kriza – gdje ni(je) izlaz je izšla leta 1984, napisal pa jo je profesor fizike na zagrebški univerzi Vladimir Paar, ki je danes tudi član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Napisana v poljudnem ter precej duhovitem slogu in je še vedno privlačno branje. Predvsem pa me je presenetilo, da so bili vsi vidiki, o katerih razpravljamo danes, dobro poznani že takrat, enako tudi dileme, povezane z novimi načini pridobivanja energije.

Se je pa od časov Paarove knjige precej spremenil njen leitmotiv. Skoraj nihče več ne govori o energetski krizi, kljub temu da je danes poraba energije v svetovnem merilu dvakrat večja, kot je bila leta 1984. Zgodilo se je celo nekaj, česar si v osemdesetih letih ni znal nihče predstavljati: ZDA, ki so nekoč uvažale okoli dve tretjini porabe nafte, danes skoraj vse svoje potrebe pokrijejo z nafto domače proizvodnje. Namesto o energetski krizi sedaj govorimo o podnebni krizi.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine