Katere projekte začeti uresničevati danes, da bo jutri dovolj energije

Aktualne razmere za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo narekujejo iskanje tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnejših rešitev za energetiko. Energetska prihodnost Slovenije je pomembna za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, zdajšnje in predvsem prihodnjih generacij.

Današnje odločitve bodo vplivale na dostopnost električne energije in blaginjo prebivalcev v prihodnjih desetletjih. Tako kot nam elektrarne, ki so jih v Sloveniji načrtovali in zgradili pred daljnimi desetletji, še danes zanesljivo zagotavljajo dragoceno energijo. V Skupini GEN, kot pojasnjujejo, na energetske, okoljske in ekonomske izzive prihodnosti odgovarjajo z Vizijo 3+1. »Osrednji temelj te vizije je drugi blok jedrske elektrarne (JEK2), ki bo zagotavljal odpornost celotnega elektroenergetskega sistema, ekonomsko, okoljsko in strateško vzdržnost ter zanesljivo in zadostno oskrbo slovenskih porabnikov. Pomembno dopolnitev temeljnemu viru, jedrski energiji, prestavljata vodna in sončna energija kot obnovljiva vira, ter plinska energija kot sistemska rezerva.«

Kot še dodajajo, lahko ta energetska mešanica v obstoječem in načrtovanem prihodnjem okrepljenem proizvodnem portfelju Skupine GEN do leta 2035 razogljiči celotno slovensko proizvodnjo elektrike in hkrati zadovolji rastoče potrebe po električni energiji, ki bodo naraščale zaradi učinkovite rabe energije, elektrifikacije prometa, ogrevanja in hlajenja, digitalizacije družbe in opustitve premoga.

Zanesljiva oskrba z energijo po dostopni ceni je ključni temelj nemotenega in razvojno naravnanega delovanja družbe in njenega gospodarstva. »Vse to prinaša kakovostna delovna mesta, prispeva k družbeni blaginji, kakovosti življenja in omogoča osnovne pogoje za družbeni in gospodarski razvoj. Celovit standard družbenega življenja bo rasel samo tam, kjer bodo lahko zagotovili zanesljivo in cenovno dostopno dobavo energije,« še pravijo v Skupini GEN.

Aktualne razmere zahtevajo resen razmislek

Živimo v takih časih, ki so zaradi globalnih dogajanj pripeljali do enormnih cen energentov. Čisto drugačno stanje na trgu, kot smo ga vajeni, je pretreslo gospodarstvo in celotno družbo. »Do izraza je prišla kompleksnost sistema, še bolj se je tudi izpostavila medsebojna odvisnost po eni strani držav, po drugi strani sektorjev, po tretji strani prav vseh deležnikov v sistemu,« pa aktualne razmere na energetskih trgih komentira izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS) mag. Ana Vučina Vršnak.

V Sloveniji te posledice čutijo predvsem največji porabniki energije, pri čemer pri elektriki skrbi povzroča visoka cena, pri plinu pa tako cena kot morebitne motnje pri oskrbi, saj večina plina pride iz Rusije. A doslej prav nobenih motenj ni bilo ne pri oskrbi z elektriko in tudi ne pri plinu, še pojasnjuje sogovornica. »Za zdaj (na dan 9. avgust 2022) je zapolnjenost evropskih plinskih skladišč 72,8-odstotna. V skladu z novo zakonodajo EU mora 18 držav članic s podzemnimi skladišči plina do 1. novembra napolniti 80 odstotkov svojih skladiščnih zmogljivosti, pri čemer se države spodbuja k 85-odstotni napolnjenosti. V prihodnjih letih bo cilj napolnjenosti 90 odstotkov. Države članice brez infrastrukture za skladiščenje morajo v duhu solidarnosti skleniti dvostranske dogovore o zadostnih količinah za njihovo uporabo v sosednjih državah,« še pojasnjuje Ana Vučina Vršnak.

Dodaja, da po oceni EZS ob visoki, okoli 80 do 90-odstotni napolnjenosti plinskih skladišč pred sezono 2022/2023, ob povečanem sodelovanju držav članic EU in povečani zmogljivosti povezav v smeri z zahoda na vzhod, ob dodatni zmogljivosti bodisi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) bodisi drugih virov in ob primernem odzivu, kakor ga predlaga Bruselj (za 15 odstotkov nižje povpraševanje), tudi v primeru prekinitve ruskih dobav ne bodo potrebne dodatne omejitve povpraševanja v plinskem letu 2022/2023. »Na eni strani visoke cene silijo odjemalce k nižji porabi, strah pred prekinitvijo dobave pa sili k iskanju drugih, torej alternativnih virov ali pa k iskanju novih tehnoloških rešitev. Prav te aktualne razmere nas silijo k resnemu razmisleku o tem, katere projekte naj zaženemo v energetiki danes, da bomo imeli jutri na voljo dovolj energije za lastne potrebe.«

Priložnosti za preobrazbo

Kako je trenutna energetska kriza lahko tudi priložnost za preobrazbo? V Skupini GEN verjamejo, da se bo Slovenija čim prej, na podlagi 40-letnih pozitivnih izkušenj, tako z energetskega kot strateškega vidika, odločila za drugi blok jedrske elektrarne in aktivno nadaljevala potrebne upravne postopke. »To je v tem trenutku edina garancija za dolgoročno rešitev energetske krize. Imamo 40 let odličnih izkušenj zanesljivega in konkurenčnega obratovanja NEK, imamo ljudi z znanjem, ki razumejo jedrsko tehnologijo, imamo razvit jedrski ekosistem. Z vso to osnovo ima Slovenija veliko konkurenčno prednost, saj obvladamo tehnologijo, ki bo pomembno prispevala tako k neodvisnosti od fosilnih virov kot tudi zanesljivosti oskrbe in trajnostnemu razvoju.«

Naj spomnimo, da je projekt JEK2 trenutno v začetni fazi, pri tem pa še ni bila sprejeta dokončna odločitev o njegovi izvedbi. Ministrstvo za infrastrukturo je julija 2021 Skupini GEN za projekt JEK2 podelilo energetsko dovoljenje. Ta pomembni mejnik pomeni začetek upravnih postopkov, hkrati pa se lahko o projektu začne javna razprava. Projekt je v fazi čakanja na razgrnitev pobude za sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN), s katero se bo začel postopek umeščanja v prostor.

Slabosti nedodelanih energetskih politik

Aktualne razmere so tudi razkrile slabosti nedodelanih energetskih politik posameznih držav, ki niso v zadostni meri upoštevale energetskih in geostrateških tveganj, pri tem izstopa Nemčija. Kam naj energetske družbe v EU investirajo danes, da bomo lahko dolgoročno izšli iz energetske krize, se znebili odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in da bomo lahko uresničevali podnebne cilje? Vojna v Ukrajini je že prej zahtevne energetske razmere v Evropi še poslabšala. Analitiki so napovedovali, da se bodo razmere na energetskem trgu s koncem zime umirile. »S 24. februarjem, z napadom Rusije na Ukrajino, pa so cene znova postale neobvladljive. Gre za povsem novo geopolitično in energetsko paradigmo,« pravijo v Skupini GEN in dodajajo, da je energetska kriza osvetlila slabo odpornost trga na nezanesljivo dobavo energentov in rast cene plina, ki se posledično kaže tudi v ceni električne energije.

»To dokazuje preveliko odvisnost proizvodnje elektrike v Evropi od uvoženega plina. Poleg tega nestabilne cene ne spodbujajo k investicijam v dolgoročne vire. Vsa takšna in drugačna nihanja cen in razmere na mednarodnih trgih osvetljujejo potrebo po čim večji neodvisnosti Slovenije na številnih področjih, med njimi tudi na energetskem,« poudarjajo v Skupini GEN.

Po zgledu nemškega scenarija se elektroenergetski prehod, ki se zanaša zgolj na obnovljive vire energije, ne izkazuje za optimalnega. Nemčija napake svojega energetskega prehoda, »Energiewende«, že spoznava. Danes se v Nemčiji odvija intenzivna javna razprava o vlogi jedrske energije pri stabilnosti elektroenergetskega sistema in pri razogljičenju družbe.

»Jasno je, da konsenza o izhodu iz jedrske energije nikoli ni bilo. Prav tako se zavedajo, da se bo v teh kriznih časih nemška solidarnost morala izkazati v obliki podaljšanja obratovanja njihovih jedrskih elektrarn. V aktualni raziskavi javnega mnenja v Nemčiji (za Spiegel) 78 odstotkov Nemcev podpira podaljšanje obratovanja obstoječih jedrskih elektrarn; 41 odstotkov vseh vprašanih pa zagovarja tudi gradnjo novih elektrarn. Komunicirajo v smeri ne le ohranitve zadnjih treh jedrskih elektrarn v mreži, temveč zagonu še treh, ki so jih ustavili lani; gre za skupno osem GW moči. Upoštevajoč pomembnost tega vprašanja, gre pravzaprav za eksistenčno vprašanje Evropske unije,« še navajajo v Skupini GEN.

Odgovori na energetske izzive

V Energetski zbornici Slovenije pa dodajajo, da naj energetske družbe investirajo v infrastrukturo, ki bo omogočala trajnostni prehod. Pomembno je prožno in zanesljivo omrežje, ki je hkrati »pametno«, da omogoča trg storitev prožnosti in priključitev obnovljivih virov energije (OVE) ter novih tehnologij, predvsem za proizvodnjo vodika in shranjevanje energije. »Energetika ima daljše 'časovne okvire', zato je potrebno dolgoročno investiranje. Čas od načrtovanja do izvedbe se meri v letih in pri najzahtevnejših investicijah govorimo tudi o desetletju ali več.«

In na kakšno energetsko mešanico bi lahko v prihodnosti računali v Evropi? Vse bolj se kaže, pravijo v energetski zbornici, da bi to lahko bila mešanica obnovljivih virov energije, hranilnikov in jedrske energije. »Ukrajinska kriza je pokazala, kako zelo so nekateri tehnološki procesi v vseh vejah industrije v EU in tudi v Sloveniji odvisni od plina, ki bo tudi v obliki OVE plinov močno zaznamoval našo energetsko prihodnost.«

V Sloveniji imamo danes, tudi zaradi Skupine GEN, za razliko od Nemčije, bistveno zanesljivejši in konkurenčnejši elektroenergetski sistem z nižjim ogljičnim odtisom, pa pravijo v Skupini GEN. »Predvsem zato, ker so generacije pred nami razumele elektroenergetske temelje in se odločile za NEK, ki danes velja za eno najboljših jedrskih elektrarn na svetu.«

In kot dodajajo, je jedrska energija na ravni Evrope že danes največji posamični nizkoogljični vir električne energije, njena vloga pa se ob aktualnih energetskih in geopolitičnih izzivih vse bolj krepi. »Jedrske elektrarne pri proizvodnji električne energije praktično ne proizvajajo izpustov, po raziskavah Medvladnega panela za podnebne spremembe imajo le 12 g/kWh izpustov toplogrednih plinov. Delovanje jedrskih elektrarn je skoraj povsem neodvisno od vremenskih razmer, hkrati pa za svoje obratovanje ne potrebujejo veliko prostora, zato so idealen vir za zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema.«