Evropska komisija je predstavila seznam glavnih kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju okoljskih in podnebnih ciljev, s čimer se želi znebiti poudarka na BDP in dodati okoljsko blaginjo, z vključenimi gospodarskimi in družbenimi kazalniki. Cilj je namreč dobro življenje ob upoštevanju omejitev planeta, česar zgolj BDP ne povzema. V energetiki se mnenja rahlo razlikujejo, a sedanje razmere bi bilo treba izkoristiti za opustitev fosilnih goriv, najprej pa izmeriti vpliv, ki ga imajo podjetja na okolje, gospodarstvo in družbo ter ukrepati glede na to.

Na vprašanje, kakšna je najboljša pot za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev, obenem pa izboljšanje blaginje, v Gen-I odgovarjajo, da sedanjo energetsko krizo vidijo kot splet nepredvidljivega in nepričakovanega geopolitičnega dogajanja. »V takšnih razmerah je doseganje ambicioznih dolgoročnih podnebnih ciljev na videz oteženo. Verjamemo, da je trenutna energetska kriza časovno omejena in da se bodo razmere čez čas normalizirale in stabilizirale. Pa vendarle, kljub trenutni situaciji že danes obstajajo načini za izboljšanje blaginje in hkrati doseganje podnebnih ciljev,« pravijo v Gen-I.

Kot dodajajo, želijo tudi sami dejavno prispevati k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev EU do leta 2030 in naprej, zato so lani pripravili in javno objavili analizo stanja in potencialnega razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije (EES) do 2050 in ugotovili, da lahko ob ohranitvi štirih ključnih ciljev zagotavljanja kakovosti EES (okoljski cilj, neodvisnost, zanesljivost in konkurenčnost) Slovenijo s pravim razvojnim programom razogljičimo že pred letom 2040.

Nemčija že spoznava napake svojega energetskega prehoda. FOTO: Ina Fassbender/Reuters

Pospešeni prehod v trajnostno energetiko

»Že danes lahko spodbujamo ciljne in strateške investicije v prav vse brezogljične in obnovljive lokalne vire električne energije, saj je trenutna energetska draginja vendarle odraz visokih proizvodnih cen električne energije iz fosilnih goriv. Zaradi izrednih vojnih razmer, v katerih smo se znašli, bo potrebno tudi varčevanje z energijo. Na tem področju lahko vsako podjetje in vsak posameznik prispeva svoj delež,« menijo v Gen-I in dodajajo, da se dolgoročna evropska strategija prehoda v trajnostno energetiko zaradi trenutne energetske in geopolitične krize ne spreminja, ravno nasprotno, prehod se z novimi usmeritvami evropske komisije le še pospešuje.

»Zastavljene okoljske in podnebne cilje bomo dosegli le, če bomo izmerili svoj okoljski in podnebni odtis ter ocenili razkorak med stanjem in postavljenimi cilji. Le po takšni oceni bomo lahko izbrali scenarije in pravilne ukrepe. Zelo pomembno pri doseganju ciljev je tudi izbiranje pravih partnerjev, ki nam lahko na poti zelene preobrazbe pomagajo. Prav vsa podjetja (javna in zasebna), vse organizacije ter tudi posamezniki bi morali izmeriti svoj podnebni in okoljski odtis ter na novo izbrati dobavitelje,« pravijo v CER Partnerstvu za trajnostno gospodarstvo.

S sončnimi elektrarnami gre bolj počasi do večjega deleža nizkoogljične elektrike. FOTO: Lukas Barth/Reuters

Kot pojasnjujejo, bodo podnebne spremembe v 25 letih spremenile naš način bivanja in poslovanja vsaj tako, kot ga je spremenil internet. Spremembe bodo vplivale na čisto vse sektorje. Vsa podjetja bodo morala preoblikovati svoje poslovne modele, storitve in produkte, da bodo imeli manjši negativni vpliv na okolje in podnebje ter boljši vpliv na družbo. Le tisti, ki se bodo ustrezno prilagodili podnebnim spremembam in prispevali k njihovemu zmanjšanju, bodo postali odporni, bodo preživeli na srednji in dolgi rok ter s tem prispevali k izboljšanju blaginje. »Gospodarski argumenti za podnebne ukrepe so močnejši kot kadarkoli prej. Raziskave naših mednarodnih partnerjev dokazujejo, da zeleni načrti za oživitev gospodarstva, ki so usklajeni s podnebnimi cilji EU, lahko veliko bolj vplivajo na povečanje BDP in zaposlovanja v EU kot bolj običajni pristopi. Prav tako zeleni prehod prinaša znatne dolgoročne koristi v smislu zmanjšanja emisij, trajnostne gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest, gospodarske konkurenčnosti in zdravja državljanov v primerjavi z običajnim poslovanjem,« dodajajo v CER.

Spoprijemanje z aktualnimi izzivi

Opozarjajo pa, da je do leta 2030, ko si je EU postavila vmesne cilje za zmanjšanje emisij (paket Pripravljeni na 55), samo še en dober investicijski cikel. Da bodo podjetja lahko korenito spremenila svoje poslovne modele, produkte, procese in vlagala v nove projekte, je ključna sistemska podpora, ki jim bo zagotavljala predvidljivo zakonodajno in podporno okolje (davčne olajšave, subvencije, druge finančne podpore …) za vlaganja v zelene rešitve.

Sončni paneli so dobra rešitev za gospodinjstva v časih visokih cen elektrike. FOTO: Matthias Rietschel/Reuters

»Na prvem mestu je treba poudariti energetsko učinkovitost, ki je zlato pravilo zelenega prehoda, stroškovno učinkovito prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in tako tudi k ublažitvi podnebnih sprememb. Hkrati je dragoceno sredstvo za spoprijemanje s perečimi izzivi, kot so odvisnost od uvoza energije, omejeni energetski viri, zmanjševanje podnebnih sprememb in odprava gospodarske krize. S prehodom na energetsko učinkovitejše gospodarstvo lahko pospešimo širjenje inovativnih tehnoloških rešitev, izboljšamo konkurenčnost industrije, ustvarimo visokokakovostna delovna mesta v več sektorjih, povezanih z energetsko učinkovitostjo,« menijo v CER. Na drugem mestu poudarjajo uvajanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije in na tretjem prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo, ki prispeva k ločitvi gospodarske rasti od rabe virov.

Sončne elektrarne bi lahko uporabili za pokritje linijskih povezav, kot so ceste. FOTO: Denis Balibouse/Reuters

»Edina vzdržna pot za dosego obeh ciljev, ekonomskih in okoljskih, je nadaljnje vlaganje v nizkoogljične vire, na katerih Skupina GEN temelji že danes. V razvoj in vzdrževanje nizkoogljičnih jedrskih in obnovljivih virov ter v fleksibilnost poslovnih modelov vlagamo po sto milijonov evrov na leto,« pa pravijo v Skupini GEN. Kot pojasnjujejo, lahko opustitev fosilnih virov energije najhitreje in najučinkoviteje dosežemo z elektrifikacijo in hkratnim razogljičenjem proizvodnje elektrike. Pri tem se mora povečevati učinkovita raba energije, s čimer se zmanjšuje skupna raba energije. Zaradi elektrifikacije transporta, ogrevanja in hlajenja bo poraba električne energije v prihodnjih desetletjih močno naraščala. Digitalizacija in vse večja odvisnost vseh družbenih sistemov od električne energije pa prinašata tudi potrebo po stabilnosti in zanesljivosti preskrbe z električno energijo. Potrebe po elektriki se bodo do leta 2050 vsaj podvojile, to pa bi pokrili s prej omenjeno vizijo in dodatkom plina kot rezerve.

Alternative za Slovenijo

Nekdanji vzori, kot je Nemčija, so v tem času padli, saj so pokazali preveliko odvisnost od ruskega plina. Kakšne so alternative za Slovenijo, ki nima veliko lastnih virov, da bo to ugodno tudi za gospodarstvo? »Žal prosti trg energentov v vojnem stanju ne deluje več. Celotna Evropa, ne samo Nemčija, je v nezavidljivem položaju. Evropski trg električne energije in plina je tesno povezan, pred izzivi so vse države in smiselno je, da jih rešujemo skupaj. Najbolj ključna in kritična bo zima 2022/23, kar nakazujejo tudi cene na terminskem trgu. Spomladi se pričakuje manjša, a pomembna stabilizacija razmer, seveda če se geopolitične razmere ne bodo zaostrovale. Glede ukrepov in alternativ je treba razmišljati na dva načina, kratkoročno in dolgoročno,« odgovarjajo v Gen-I.

Jedrska energija ni brez težav, ob čedalje hujših sušah lahko zmanjka vode. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters

Kot pojasnjujejo, imamo v Sloveniji kratkoročno na področju električne energije možnosti začasnega reguliranja cen in pokrivanja odjema električne energije z domačimi proizvodnimi viri, ki so pretežno obnovljivi in brezogljični ter tudi cenovno ugodnejši od cen na evropskem trgu. Na področju plina so te možnosti zaradi pomanjkanja lastnih virov omejene. »Na dolgi rok pa imamo v Sloveniji največji potencial za naložbe v sončno energijo, ta je večji kot v vseh drugih evropskih državah, ki ležijo severneje od nas. Na področju obnovljivih virov imamo še nekaj potenciala v vetrni energiji, hidroenergiji, geotermalni energiji, energiji iz biomase in bioplina, izkoriščati pa je smiselno tudi energijsko vrednost odpadkov. Nujno si moramo intenzivno še naprej prizadevati tudi za pripravo na sprejemanje odločitev za prihodnost. Ob povečanih investicijah v sončne elektrarne in shranjevalnike energije bosta za pokrivanje domačih potreb po električni energiji pomembna tudi podaljšanje življenjske dobe obstoječe Jedrske elektrarne Krško in intenzivna priprava na sprejemanje odločitve za investicijo v NEK2,« menijo v Gen-I. Dodajajo, da se mora vzporedno z investicijami v različne tehnologije pospešiti tudi izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, ki prispevajo tako k finančnim prihrankom kot k varovanju okolja.

Nemška jedrska elektrarna, ki naj bi jo ustavili konec leta, a to je zdaj veliko vprašanje. FOTO: Lukas Barth/Reuters

»K slovenski energetski mešanici odločilno prispeva jedrska energija, ki zagotavlja zanesljivo, stabilno preskrbo z nizkoogljično električno energijo po dostopni ceni. Je nizkoogljičen vir energije z gospodarnim izkoristkom prostora in je okolju prijazen vir. Je ključno zagotovilo za energetsko varnost, saj ohranja stabilnost in odpornost celotnega elektroenergetskega sistema in omogoča učinkovito integracijo OVE, s tem pa varno in zanesljivo preskrbo z energijo,« pravijo v Skupini GEN. In dodajajo, da je jedrska energija na ravni Evrope že danes največji posamični nizkoogljični vir električne energije, njena vloga pa se ob aktualnih energetskih in geopolitičnih izzivih vse bolj krepi. »Po zgledu nemškega scenarija se elektroenergetski prehod, zanašajoč se zgolj na obnovljive vire energije, ne izkazuje za optimalnega. V Sloveniji imamo danes, tudi zaradi Skupine GEN, v nasprotju z Nemčijo bistveno zanesljivejši in konkurenčnejši elektroenergetski sistem z nižjim ogljičnim odtisom,« še zatrjujejo.

Plin je tudi pri nas mišljen kot rezerva v scenariju z jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije. FOTO: Pascal Rossignol/Reuters

Dodajajo, da Nemčija napake svojega energetskega prehoda že spoznava. »Zato tam poteka intenzivna javna razprava o vlogi jedrske energije pri stabilnosti elektroenergetskega sistema in pri razogljičenju družbe. Izkazuje se, da konsenza o izhodu iz jedrske energije nikoli ni bilo. Prav tako se zavedajo, da se bo v teh kriznih časih nemška solidarnost morala izkazati v obliki podaljšanja obratovanja njihovih jedrskih elektrarn. Komunicirajo v smeri ne le ohranitve zadnjih treh jedrskih elektrarn v mreži, temveč zagonu še treh, ki so jih ustavili lani; gre za skupno osem gigavatov moči. Upoštevajoč pomembnost tega vprašanja gre pravzaprav za eksistenčno vprašanje Evropske unije,« pravijo v Skupini GEN, kjer imajo 40 let odličnih izkušenj zanesljivega in konkurenčnega obratovanja NEK, ljudi z znanjem, ki razumejo jedrsko tehnologijo in razvit jedrski sistem. Z vso to osnovo ima Slovenija veliko konkurenčno prednost, saj obvladamo tehnologijo, ki bo pomembno prispevala k neodvisnosti od fosilnih virov ter hkrati k zanesljivosti preskrbe in trajnostnemu razvoju.