Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Obtoževanje, da so sodniki usedlina prejšnjega sistema, ni primerno

Aleš Zalar, nekdanji sodnik, zdaj mednarodni svetovalec, o morebitnih ustavnih spremembah, ki bi prispevale k poštenemu, neodvisnemu, hitrejšemu sojenju.
Aleš Zalar. FOTO: Črt Piksi/Delo
Aleš Zalar. FOTO: Črt Piksi/Delo
27. 5. 2023 | 05:00
27. 5. 2023 | 15:44
22:29

V nadaljevanju preberite:

»Bitko za svojo sodniško nepristranost morajo sodniki, še zlasti pa ustavni in vrhovni, bojevati vsak dan. Pri zagotavljanju nepristranosti je zelo pomemben tudi njen videz. V zadevi RTV Slovenija je ta videz bil, in je očitno še, na resni preizkušnji.« Tako ocenjuje Aleš Zalar, nekdanji sodnik in dvojni minister, zdaj mednarodni svetovalec, pa tudi poročevalec strokovne skupine za ustavne spremembe. Z njim smo se pogovarjali pred parlamentarno sejo ustavne komisije, ki bo 31. maja. Na njej se bo odločalo, ali pripraviti ustavni zakon, ki je podlaga za spremembe ustave v delu, ki določa način imenovanja sodnikov.

Pri ustavnih spremembah bo ključen odnos koalicije do stališč NSi, ki želi spremembo 131. člena ustave. Ta člen ureja sestavo sodnega sveta. V strokovni skupini so tej možnosti naklonjeni. Skupino sestavljajo na predlog strank Dino Bauk (Levica), Janez Pogorelec (NSi), Ciril Ribičič (SD) in Aleš Zalar (Gibanje Svoboda).

Seja ustavne komisije, na kateri bodo razpravljali o spremembi ustave glede volitev sodnikov, je sklicana, nanjo pa so poleg predlagatelja vabljeni še predsednica republike, vlada, državni svet, predstavniki sodnega sveta in Slovenskega sodniškega društva. Če dogovora z NSi ne bo, ne bo ustavnih sprememb, saj ima koalicija premalo poslanskih glasov – za spremembe je namreč potrebna podpora 60 poslancev.

Gibanje Svoboda vas je predlagalo v skupino strokovnjakov za pripravo ustavnih sprememb. Te naj bi se sprejemale s političnim konsenzom. SDS kot največja opozicijska stranka in druga največja parlamentarna stranka s 27 poslanci ni predlagala člana te skupine. Ali to vpliva na legitimnost dela?

Pri nas se je uveljavil ustavni običaj, da vsaka parlamentarna stranka v strokovno skupino lahko predlaga po enega strokovnjaka. Ne vem, zakaj se SDS za to ni odločila. Kdorkoli bi sicer to bil, gotovo ne bi bil strankarsko trobilo. Ne glede na to SDS zelo intenzivno sodeluje v ustavnorevizijskem postopku s svojimi poslanci, njihove razprave na ustavni komisiji, vsaj časovno gledano, so najobsežnejše. Legitimnost postopka ni prizadeta, saj vsa mnenja in stališča strokovne skupine obravnava parlamentarna ustavna komisija.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine