V nadaljevanju preberite:

Marsikdo se je še dolgo po prevzemu Mercatorja spraševal, zakaj niso bile proti upravi Žige Debeljaka vložene kazenske ovadbe. »O tem obdobju ne bi govoril, grem namreč naprej,« pravi Ante Todorić, ki se je po dveh letih bivanja v Veliki Britaniji vrnil na Hrvaško, in kot pravi, začenja na novo. Poslovno in osebno. »Glede Mercatorja lahko rečem le to, da se po prevzemih, ki smo jih izvedeli, nikoli nismo ukvarjali s preteklostjo družb, v katere smo lastniško vstopili, in vlagali kazenske ovadbe. Vedno smo se ukvarjali le s poslom in šli naprej.«

Leta 2017, ko se je Agrokor pod težo dolgov sesul, je upnikom dolgoval 7,4 milijarde evrov, na računih pa je imel šest kun.

V Agrokorju je delal 19 let, povzpel se je postopno, na začetku je delal tudi v skladišču in nato prišel vse do funkcije člana uprave konglomerata. Pot je prehodil na zahtevo strogega očeta.

Agrokor je ustanovil Ivica Todorić leta 1976, začel je s proizvodnjo in trgovino s cvetjem. Posel se je hitro širil in podjetje je cvetelo, tako da se je sredi osemdesetih dejavnost razširila na izvoz in uvoz oljnic, sadja, zelenjave in žit. Pred tem je bil Antejev dedek, po katerem je dobil ime, Ante Todorić, šef gospodarstva socialistične republike Hrvaške, od leta 1963 pa direktor Agrokombinata, takrat enega vodilnih podjetij v SFRJ.

Ivica Todorić je začel z resnejšimi investicijami, s katerimi je Agrokor prerasel v eno vodilnih regionalnih družb na začetku devetdesetih. Bogastvo lastnika skupine Agrokor so pri hrvaškem Forbesu leta 2014 ocenili na 6,6 milijarde kun oziroma 868 milijonov evrov. Ker je tedaj vrednost premoženja presegla milijardo dolarjev, ga je Forbes uvrstil na globalni seznam milijarderjev. Imel je skoraj 60.000 zaposlenih; v sosednji Bosni in Hercegovini je bilo pod okriljem Agrokorja zaposlenih še skoraj 10.000 ljudi.