V intervjuju lahko preberete:

Tena Štivičić o epistemološki krizi, ki je povezana z epidemiološko krizo. O gledališču v Veliki Britaniji in razkroju sveta.

»Če bi med nami živel Kaspar, kdo bi lahko odločal, ali naj ga povrnemo v civilizacijo in kako in kaj bi ga naučili, kaj bi ga ljudje različnih svetovnonazorskih prepričanj želeli naučiti, in predvsem kdo lahko z gotovostjo trdi, da ga je sploh treba vrniti v civilizacijo? Menim, da je naš svet dosegel izjemne stvari in da vsi iščemo osebo ali skupnost, pleme, da nismo ustvarjeni, da bi bili sami – toda vsemu naštetemu navkljub nisem prepričana, da bi si goreče želela, da bi ga vrnili materi civilizaciji.

Zdi se mi, da bi se danes s tem strinjalo veliko več ljudi, kot se jih je ob vseh dosedanjih inkarnacijah Kasparja; danes bi se ljudje radi oprijeli nečesa oprijemljivega. Kljub temu pa sem po naravi skeptik. Morda sem tudi zato za skupni imenovalec vseh likov izbrala epistemološko krizo. S tem, s čimer se soočamo v zadnjih dveh letih – ko nismo vedeli, kaj je resnica in kaj je laž, kaj je namerno pomanjkljivo natančno povedano in kaj naključno pomanjkljivo rečeno ... In ker te informacije do nas prihajajo s takšno hitrostjo, smo ves čas v stanju nekakšne nevednosti in negotovosti.«