V nadaljevanju lahko preberete:

Ko enkrat začneš, preprosto ne moreš končati. Seznam tistih, ki jim je treba odpustiti, je z vsakim dnem daljši. In ko že misliš, da ti bo vseeno uspelo in boš na koncu vendarle odpustil vsem, ti nenadoma zmanjka milosti, ker preprosto ne zmoreš biti kriv za vse, ki tega v resnici nočejo. Zato bo vendarle najbolje, da najprej odpustim samemu sebi, si naposled priznaš. In tvegaš, da končaš tako kot junak korektne pesmi:

»Korektno si živel/korektno boš umrl/imel si korektne odnose/s korektnimi ljudmi/v korektnih časih/bil si korekten zgled/korektnosti/ko so te opozorili/da nekaj nisi storil korektno/si se korektno sesul/ostal si korekten/v svojem strahu/tudi ko so vsi/vzeli svoj košček nekorektnosti/in se veselili nekorektno/celo zlagal si se/nekoč samemu sebi/da si tudi sam ...«